Lokalno ime: Dowlat-e Eslami-ye Afghanestan
Mednarodno ime: Afghanistan
Glavno mesto: Kabul
Jezik: afghanistanska perzijščina (dari) 50%, paštu 35%,  turški jeziki 11%
Mednarodne oznake: AF, AFG
Časovni pas: GMT+3 (CET+2)
Površina: 647.500 km2
Število prebivalcev: 27.756.000 (ocena 2002)
Državna ureditev: v tranziciji
Neodvisnost: od 1919
Državni praznik: 19. avgust (1919)
Etnične skupine: Paštuni 44%, Tadžiki 25%, Hazari 10%, Uzbeki 8%
Denarna enota: afgani (AFA)
BNP: 21 milijard USD; 800 USD/preb. (oceni 2000)
Verstva: sunitski muslimani 84%, šiitski muslimani 15%
Sosednje države: Kitajska, Iran, Pakistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan

Površje:
Gorato deželo po sredini id Z proti V deli gorska veriga Hindukuš, ki doseže višine nad 7000m. Državo sestavljajo tri značilne pokrajine: rodovitna dolina Herat na SZ; nerodovitno višavje na J; puščava na visoki planoti na JZ. Reka Amu Darja predstavlja naravno mejo med sosednjima državama.

Podnebje:
celinsko, povsod vroča poletja, z izjemo najvišjih vrhov. Dežuje predvsem spomladi in jeseni, povprečno 338mm padavin letno. Zime so mrzle, z veliko snega v višjih legah (subpolarno podnebje), v nižjih predelih pa je puščavsko ali polpuščavsko podnebje.

Gospodarstvo:
tradicionalno, temelji na kmetijstvu, zlasti pšenici, sadju, zelenjavi, koruzi, ječmenu, bombažu, sladkorni pesi, sladkornemu trsu, ovčereji, govedoreji in kozjereji. Na S pridobivajo zemeljski plin, namenjen predvsem za izvoz. Večino panog so prizadele državljanske vojne. Večino naravnih bogastev (nafta, premog, baker, žveplo, svinec, cink, železo, sol ter dragi in poldragi kamni) je zaradi nedostopnosti nedotaknjena. Glavne trgovske partnerice so vzhodnoevropske države, Skupnost neodvisnih držav, Japonska in Kitajska.

Zgodovina:
Afganistanci se oblikujejo kot narod 1747 pod šahom Ahmedom Duranijem. Dežela predstavlja most med Indijo in Bližnjim vzhodom. Britanci so skušali obdržati nadzor med več vojnami, vendar jim to ne uspe. Neodvisnost razglasijo po 1. sv. vojni 1919, fevdalna monarhija preživi do konca 2. sv. vojne, ko postane ureditev države liberalnejša. Predstavijo petletni ekonomski načrt po sovjetskem vzoru. Kralja odstavijo 1973. leta, ustanovitev republike. 1979 pride na oblast Hafizulah Amin, zaradi česar pride do vojaškega posega sovjetskih sil, na oblastpride Babrak Karmal. Nova ustava1987 zagotovi izvršnega predsednika, dvodomni državni zbor in ministrski svet. Sovjetski umik 1988-89, novi režim se sooči z močnim odporniškim gibanjem islamskih borcev mudžahedinov. Aprila 1992 odstopi predsednik Nadžibulah, razglasijo islamsko državo Afganistan, nemiri in neenotnosti med skupinami se nadaljujejo. Leta 1996 uporniško gibanje islamskih skrajnežev talibanov zavzame Kabul in do leta 1999 zavzamejo že več kot 90% države. Situacija se spremeni po 11. septembru 2001, ko zaradi protiukrepov ZDA uniči talibane in oblast prepusti ljudstvu. Država je še vedno v tranziciji.

GLBT:
širjatski zakoni homoseksualnost prepovedujejo; kazni: vreči jih iz najvišje stavbe v mestu ali pa podreti zid čez nje in jih žive pokopati. V času talibanskega vodstva so bile kazni po hitrih postopkih dosledno izvajane, medtem ko danes kazni še vedno obstajajo, a jih izvajajo po sodnih postopkih. Med kandaharskimi paštuni, poročeni moški z družinami, je sicer veliko moških s svojimi mladimi fanti (ashna). Homoseksualnost v Afganistani ne pomeni kdo si, temveč kaj delaš. Na splošno pa se tudi osebe, ki imajo (izključno) homoseksualne odnose ne smatrajo za geje.

Viri in povezave:
http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=article&sid=3
http://www.sodomylaws.org/world/afghanistan/afghanistan.htm
http://www.geocities.com/WestHollywood/2144/l-afghanistan.html
http://www.travelandtranscendence.com/g-afghanistan.html
http://www.ilga.org/Information/legal_survey/asia_pacific/afghanistan.htm
http://www.al-fatiha.net
http://www.well.com/user/queerjhd/
http://www.gayarab.org
http://www.afghan-web.com
http://www.aboutafghanistan.com
http://www.odci.gov/cia/publications/factbook/geos/af.html