Lokalno ime: Republika Slovenija
Mednarodno ime: Slovenia
Glavno mesto: Ljubljana
Jezik: slovenski (91%), srbski in hrvaški (7%)
Mednarodne oznake: SI, SLO, SVN
Časovni pas: GMT+1 (CET)
Površina: 20.273 km2
Število prebivalcev: 2.000.000 (ocena 2002)
Državna ureditev: republika
Neodvisnost: od 1991
Državni praznik: 25. junij (1991)
Etnične skupine: Slovenci 88%, Hrvati 3%, Srbi 2%
Denarna enota: tolar (SIT)
BNP: 31 milijard USD; 16.000 USD/preb. (oceni 2001)
Verstva: rimokatoliki 71%, ateisti 4%
Sosednje države: Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska

Površje:
Dežela je na stiku štirih evropskih makrogeografskih enot: Alp (SZ, S), Panonske nižine (V, JV), Dinarskega gorovja (J) in Jadranskega primorja (Z). Najvišji vrh Triglav (2864m); zelo razgibano površje po celotni državi, s kraškimi pojavi in jamami na J. Reke: Sava, Drava, Mura, Savinja, Krka.

Podnebje:
prehaja od submediteranskih značilnosti na Z v alpsko-dinarski tip, na V ima subkontinentalne značilnosti. Za obmorski svet so značilna razmeroma vroča in dokaj sušna poletja ter dokaj blage zime, v zimskem času pogosto piha burja. Na alpsko-dinarskem območju je vrsta različnih prehodov v klimatskih značilnostih, pozimi v večjih kotlinah pogosto pride do temperaturnega obrata. Na J in JV ima subpanonski tip podnebja značilnosti zmernega celinskega podnebja z nekoliko hladnejšimi zimami, toplejšimi poletji in manj padavinami.

Gospodarstvo:
Slovenija je najbolj razvita republika nekdanje Jugoslavije. Izguba trgov na jugu (30%) je povzročila začasne težave in začelo se je preusmerjanje na zahodne trge. 1991 uvedba nove valute, zmanjševanje inflacije, začne se prestrukturiranje gospodarstva in privatizacija lastnine. Pestre naravne razmere omogočajo raznovrstno kmetijsko proizvodnjo, poljedelstvo je najbolj razvito na SV delu Slovenije, v živinoreji prevladujejo mesna in mlečna govedoreja in prašičjereja. Pomembno je vinogradništvo in nekatere posebne kulture, kot je hmelj. Skromna rudna bogastva in energetski viri (lignit in rjavi premog), od rud pa nekaj svinca in cinka. Pomembna sta tudi industrijska proizvodnja in turizem.

Zgodovina:
S Kelti in Iliri poseljeno ozemlje leta 35 pr.n.št. zavzamejo Rimljani, ozemlje pa konec 6.st. začnejo naseljevati Slovani. V 8.st. pride do povezave z Bavarci in Franki, Karantanija postane polvazalna kneževina. V 10.st. oblikovanje grofij, ki kasneje prerasejo v dežele (Kranjska, Koroška, Štajerska, Goriška). V 15. in 16.st. pogosti turški vpadi, pride do reformacijskih gibanj, prve slovenske tiskane besede in zametkov oblikovanja narodne vesti. V začetku 19.st. je bil velik del Slovenije vključen v Ilirske province, 1848 pride do narodnega gibanja, program Zedinjena Slovenija. Po 1873 se zaradi hude gospodarske krize izseli petina prebivalstva, po koncu 1.sv. vojne pa se postane del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), ki se kasneje oblikuje v Kraljevino Jugoslavijo; do 2.sv. vojne se izseli še desetina prebivalstva. 1941 z začetkom 2.sv. vojne je napadena tudi takratna kraljevina, ki se po koncu vojne preoblikuje v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Na plebiscitu 23. decembra 1990 se Slovenci izrečejo za samostojnost Slovenije, ki jo izvedejo 25. junija. Slovenija je mednarodno priznana država, članica ZN in drugih pomembnih organizacij, in bo leta 2004 vstopila tudi v Evropsko unijo (EU) in v zvezo NATO.

GLBT:
Slovenija ima zelo bogato GLBT tradicijo, saj je bila homoseksualnost dekriminilarizirana že leta 1976, leta 1984 pa začne delovati sekcija MAGNUS pri ŠKUC-Forumu, ki je združevala geje, v manjši meri pa tudi lezbijke. Začne se dokaj obetavni razcvet časopisov, filmskih festivalov, srečanj, konferenc in ostalih prireditev z GLBT tematiko, ki so podprti tudi s strani alternative. Leta 1987 ustanovijo tudi lezbično skupino LL pri sekciji Lilit (feministična sekcija Škuca). Društva so bila ves čas zelo dejavna, vendar večje odmevnosti v javnosti in sprejemanja in integracije niso dosegla. Z osamosvojitvijo Slovenije pa so postajali vedno bolj glasne tudi te težnje. Leta 1998 ustanovijo tudi Legebitro, prvo slovenska skupina za mlade GLBT, v letu 2001 se zgodi pohod proti nestrpnosti (prvi gejevski in lezbični prajd), odpre se Lezbična knjižnica in zvrstijo ostali pomembni dogodki. V letu 2002, z zmago Sester na izboru EMA za Evrosong, se v javnosti pokaže velika homofobija, vendar se stvari obračajo na bolje. V pripravi je tudi zakon o registraciji istospolnih partnerstev.
Legalna meja za spolne odnose - heteroseksualne, homoseksualne in lezbične - je 15 let.

Viri in povezave:
http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=article&sid=3
http://www.ljudmila.org/siqrd/
http://www.ilga.info/Information/legal_survey/europe/slovenia.htm
http://www.matkurja.com
http://www.slovenia-tourism.si
http://www.burger.si
http://www.odci.gov/cia/publications/factbook/geos/si.html