Walter Whitman je bil ameriški pesnik in humanist, rodil se je 31. maja 1819 v West Hillsu na Long Islandu. Bil je drugi od devetih otrok v verni kvekerski družini. Veliko svojega otroštva je v Brooklynu, kjer je oče delal kot tesar.
Whitman je bil črkostavec, kasneje je urejal več časopisov. Kaže, da je v letu 1847 imel erotično mistično izkušnjo in takrat je pričel pisati poezijo, ki je postala njegovo največje zanimanje.
V New Orleansu je bil Whitman priča prodajanju sužnjev, kar je bilo tedaj v mestu nekaj običajnega. Zaradi svojega čvrstega zagovarjanja odprave suženjstva, je bil odpuščen iz mesta urednika pri "The Brooklyn Eagle".
V letih 1863-1873 je Whitman živel v Washingtonu. Prišel je, da bi obiskal brata Georga, ki je bil ranjen v bitki za časa državljanske vojne, potem pa je ostal kot prostovoljni bolničar. Njegovo prijazno in toplo naravo so dobro sprejeli, potem pa je imel težave- delal je na Uradu za indijanske zadeve, a je bil odpuščen, ko se je razvedelo za povezavo s homoerotično zbirko dvanajstih liričnih pesmi "Travniški lističi" (Leaves of Grass) iz leta 1855. Kasneje je dobil službo v pisarni državnega tožilca.
Kaže, da moč Whitmanove poezije izhaja iz njegove pripravljenosti spontano deliti svoja visoka čustva. Danes ga imajo za največjega ameriškega pesnika.
Še leta 1890, ko so Whitmana vprašali ali moremo pod pojmom tovarištvo v njegovih pesmih vključevati tudi homoseksualno zvezo, je Whitman panično v pesmi "Ko sem nekoč šel skozi gosto naseljeno mesto" še pred objavo spremenil spol ljubljene osebe iz moške v žensko in si celo izmislil šest nikoli obstoječih nezakonskih otrok, da bi si popravil javni ugled.
Kakorkoli že, Whitman je bil v nekem smislu prvi moderni gejevski avtor. Zlasti pesmi iz zbirke "Trstičje" iz leta 1860 so homoerotične. Ime zbirke ima homoseksualni pomen, saj je trstika (calamus acornus, v angleščini calamus) poimenovana po Calamusu, bogu iz antične mitologije, ki mu je umrl mladi ljubimec Carpus, in ki je simboliziral gejevsko ljubezen.
Pojem "homoseksualen" so Američani spoznali šele po Whitmanovi smrti, on pa je obilno pisal o ljubezni do moških oziroma do "tovarišev" (comrades). Med ameriško državljansko vojno so se na frontni črti v Virginiji med vojaki pojavila močna tovarištva, ki so se pogosto usmerila v seksualno, kar je Whitman kot bolničar osebno videl. To je okrepilo njegove ideje o konvergenci med homoseksualnostjo in demokracijo.
Z ozirom na grško moško prijateljstvo v paiderastiji, je začel ločevati med amativno ali zaljubljivo (t.j. heteroseksualno) in adhezivno-privrženostno (t.j. homoseksualno) ljubeznijo. Adhezivno ljubezen je naslikal kot možno oporo za boljšo obliko demokracije, kot protiutež za materialistično in vulgarno ameriško demokracijo.
Kljub dokazom, da Whitman ni imel zgolj homoseksualnih nagnjenj, ampak da je tudi prakticiral homoseksualni seks, je to danes pogosto spregledano. Poleg tega njegove predpostavljena heteroseksualna razmerja niso dokazana.
Whitmanovi zapiski so polni opisov moških, ki jih je srečal na ulici in "spal z njimi" ("slept with"). Whitman je za svoje ljubimce, s katerimi je imel daljše zveze, uporabljal pojem "tovariš". Največja ljubezen njegovega življenja je bil biseksualni Peter Doyle, irski priseljenec, ki je bil kočijaž v Washingtonu. Srečala sta se leta 1865 ali 1966, ko je imel Doyle 19 let. Leta 1869 si je Whitman nameraval skupaj z Doylom celo ustvariti skupno gospodinjstvo, a do tega ni prišlo. Ker je bil Doyle nepismen, ga je Whitman veliko poučeval. Dnevno sta se družila, dokler se ni Whitmanova družina leta 1873 preselila v Camden. Še potem pa sta si redno dopisovala in se občasno srečevala. Vse do Whitmanove smrti leta 1892 se nista nikoli zares ločila.
Leta 1876 se je Whitman z mladim Harryjem Staffordom zapletel v vroče razmerje. Whitman mu je podaril prstan, ki sta si ga v naslednjih letih izmenjevala, in ki je bil očitno mišljen kot simbol globoke predanosti. Warren Fritzinger je bil verjetno njegova zadnja večja ljubezen in je bil Whitmanu v oporo v zadnjih letih življenja.
Whitman je že leta 1873 doživel kap in naročeno mu je bilo, da mora počivati. Umrl je 26. marca 1892 v Camdenu, v ameriški zvezni državi New Jersey.
Viri in povezave:
http://en.wikipedia.org/wiki/Walt_Whitman
http://www.lambda.net/~maximum/whitman.html
http://www.gay-serbia.com/queer/whitman-walt/index.jsp
http://andrejkoymasky.com/liv/fam/biow1/whit8.html
http://www.infopt.demon.co.uk/whitman.htm
http://www.benboxer.com/Digests/Jun01/Walt3.html
http://gaytoday.badpuppy.com/garchive/reviews/102599re.htm