LJUBLJANA, 2. – Približno 5,3 milijona ljudi po svetu se je letos okužilo z virusom HIV. Slovenija je v tej črni statistiki za zdaj še pri dnu, saj je bilo letos odkritih 12 okuženih ljudi, od tega se je pri štirih bolezen aids že razvila.

Tako domači strokovnjaki tudi ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu med pohvalnimi besedami na račun preventivne dejavnosti in veseljem, da število okuženih še vedno ne narašča, tudi opozarjajo: ugodna epidemiološka slika se lahko zelo hitro spremeni.

Zato strokovnjaki natančno spremljajo, v katerih skupinah se pojavljajo nove okužbe in ali nastajajo premiki v druge skupine. Dr. Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja kliničnega centra je povedal, da se struktura okuženih letos ni spremenila, kar pomeni, da (še) ni premikov v heteroseksualno skupino prebivalstva ali v skupino intravenoznih uživalcev mamil. Tako ostajajo v Sloveniji najbolj ogrožena skupina homoseksualni ali biseksualni moški. Dr. Tomažič pravi, je od 12 novih okužencev kar deset ljudi moškega spola; ena ženska se je okužila od svojega moža, rodila pa se je tudi ena okužena deklica. "Večina novoodkritih je že več let okužena s HIV, nekateri že celo več kot deset let," pravi dr. Tomažič. In prav zato, ker nihče ne ve, koliko ljudi je v resnici okuženih in nimajo še nikakršnih kliničnih znakov, niti se niso nikoli testirali, je potrebna previdnost.

Podatki niso zanesljivi

Tudi dr. Irena Klavs z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) opozarja, da podatki o prijavljenih primerih okužb z virusom HIV – v Sloveniji je prijavljenih 99 primerov – niso zanesljivi. Podatki so namreč odvisni od obsega testiranja na okužbo s HIV, ta pa je v primerjavi z drugimi evropskimi državami majhen. Tako se je v ambulanti za posvetovanje in testiranje za HIV na infekcijski kliniki letos testiralo 960 ljudi in med njimi so odkrili dva okužena. "Na testiranja še največ prihajajo mladi. Moških – niti tistih iz najbolj ogroženih skupin, ki imajo spolne odnose z moškimi ali prostitutkami – pa ni veliko," pravi dr. Tomažič. Zato je kampanja ob letošnjem svetovnem dnevu aidsa še zlasti usmerjena na moške, ki naj bi z manj tveganim vedenjem pripomogli k zmanjševanju širjenja bolezni.

Med skupine z visokim tveganjem spadajo tudi uživalci drog, med katerimi prav tako prevladujejo moški. Strokovnjaki opozarjajo, da se tudi v Sloveniji lahko "zgodi Rusija", kjer so imeli do leta 1999 samo 130.000 okuženih s HIV, konec letošnjega leta pa bo okuženih kar 300.000 ljudi, predvsem zaradi širjenja okužbe med uživalci drog. Tveganje v tej skupini, pravi Dušan Nolimal z IVZ, nastopi predvsem zaradi souporabe brizg in igel, s katerimi se lahko prenaša okužba. Obstaja pa tudi tveganje, da se okužba prenese in to predvsem na spolne partnerje zasvojencev, ki drog ne uživajo.

Varnost prejemnikov krvi

Koliko je injicirajočih uživalcev drog v Sloveniji, ni znano; ocene se gibljejo med 3000 in 10.000 uživalci, med njimi je tri četrtine moških. Dušan Nolimal pa opozarja tudi na skupino alkoholikov – teh naj bi bilo v Sloveniji 173.000 – za katere sta značilna zmanjšana prištevnost in povečana agresivnost. "S tem pa je povezana večja verjetnost, da bodo imeli nezaščiten spolni odnos ali spolni odnos zunaj trajne zveze," pravi Dušan Nolimal. Poleg homoseksualnih moških, tistih, ki redno menjavajo partnerje ali obiskujejo prostitutke, ter injicirajočih uživalcev drog, so po Nolimalovih besedah med skupinami z visokim tveganjem tudi vozniki tovornjakov in zaporniki.

Na Zavodu RS za transfuzijo krvi si prizadevajo, da so vsi prejemniki krvi varni; že odkar je znano, da se lahko okužijo ljudje, ki bi dobili s HIV okuženo kri, ukrepajo v skladu s svetovnimi doktrinami. Rezultat je, da od leta 1986 naprej ni bilo nobenega prenosa okužbe s HIV s krvjo ali krvnimi produkti. Letos so odvzeli in testirali okoli 90.000 enot krvi in niso odkrili nobenega okuženega krvodajalca. Zaradi dodatne varnosti so uvedli tudi vprašalnik za krvodajalce, ki ga izpolnijo pred odvzemom. Z vprašalnikom o dejavnikih tveganja želijo preprečiti odvzem krvi pri ljudeh, pri katerih je zaradi načina življenja večje tveganje za morebitno okužbo, saj bi se lahko zgodilo, da bi jim odvzeli kri v obdobju diagnostičnega okna.

Težave z diskriminacijo

Čeprav naj bi ozaveščenost javnosti glede bolnikov z aidsom rasla, pa v Sloveniji še ni tako. "Še vedno imamo težave z diskriminacijo. Na novo odkrite okužene ljudi najbolj skrbi diskretnost, šele nato povprašajo, koliko časa bodo živeli, kakšni so uspehi zdravljenja, mogoči zapleti in podobno," pravi dr. Janez Tomažič. Tisti, pri katerih okolica izve, da so okuženi z virusom HIV ali, da se je bolezen aids že razvila, pa po besedah dr. Evite Leskovšek, nacionalne kordinatorke za zdravstveno vzgojo v programu HIV/aids, nimajo dobrih izkušenj z odzivi okolice. "Vsi okuženi, s katerimi sem se pogovarjala, imajo negativne izkušnje in so doživeli neverjeten pritisk okolice. Zato ni čudno, da je želja po anonimnosti tako poudarjena. Mislim, da je skrajni čas, da se to spremeni in upam, da bo strpnost ljudi počasi le večja," pravi dr. Evita Leskovšek. Minuli teden, v katerem so se zvrstile različne aktivnosti, povezane z bojem proti aidsu, je bil tako za mnoge tudi nujno potrebni poziv k strpnosti.

Priročnik za samooskrbo

Aids Fondacija Robert je izdala priročnik za samooskrbo za okužene s HIV in obolele za aidsom, ki temelji na originalnem nizozemskem priročniku. V njem bodo bolniki, okuženi in njihovi bližnji našli številne praktične informacije in napotke za lažje življenje, saj priročnik z naslovom Nasvetnik ne obravnava le medicinske problematike. Nasvetnik – to je knjiga z vloženimi listi, kar omogoča stalno dopolnjevanje – ne bo v prosti prodaji, ampak ga bo mogoče dobiti na Aids fondaciji Robert ali pri zdravnikih.

Tadeja Lampret

Viri in povezave:
http://www.dnevnik.si