V parlamentu se bo zavrtela stara plošča. Nastopila bo spet "samska ženska", tista, ki je julija lani iz takrat sprejetega zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo letela, potem pa čakala na priložnost, da z novo politično garnituro skozi stranska vrata brž smukne vanj. "Nič ne bom cincala in dolgo čakala," se je odločila. In tako se je tudi zgodilo. Poslanska skupina LDS (podpisani so Janez Kopač, Darja Lavtižar Bebler in Jelko Kacin ) je vložila dopolnilo zakona, po katerem bi bile do postopka umetne oploditve upravičene vse ženske, tudi samske. Sklep: zaradi upadanja števila rojstev in zato izrednih potreb tako državljanov kot države sprejem zakona po hitrem postopku

Se bo že v bližnji prihodnosti lahko zgodilo, da bo ženska rekla: "Ne, hvala, ni mi do moškega, hočem pa imeti otroka. Oplodite me!"? Ali pa: "Želim imeti prav takega otroka, kakršnega sem si zamislila. Naredite mi ga!", biomedicina pa bo s semenom neznanega darovalca tej volji sledila? "Lezbijke," pravi poslanec Jelinčič. In poslanec Cukjati: "Kot da bi šlo za kužka ali mucka: kupiš ga - in ga imaš." Bomo dobili otroke "made in Klinični center"?

Medicina zna, medicina lahko?

Da se razumemo: pravico do postopka umetne oploditve naj bi po novem zakonu imele tudi ženske, ki najbrž sploh niso neplodne, vendar jim zaradi njihovih notranjih nagibov ni do moškega, ampak ljubijo ženske; ali pa so iz kakšnega drugega vzroka brez moškega partnerja, naravnega osemenjevalca. Medicina zna "narediti" otroka. Toda "Umazane igre," je bila pripomba enega od sodelujočih v razpravi. Najbrž pa se ne bi preveč zmotili, če bi rekli, da tako menita obe nasprotujoči strani. Nasproti si stojijo politični interesi in načela stroke.

Ob tako burnih in čustvenih izlivih v prid samskim ženskam človek navsezadnje poreče: "Dobro - pa kaj je tem ljudem, da ne ?dovolijo? imeti otrok tistim, ki si jih tako vroče želijo, da bi se za to dali umetno oploditi?" Še tisti, ki vedo, za kaj pri tem gre, se z grenko-kislim nasmehom namrdnejo: "Pa naj jih tistih pet lezbijk, kolikor jih je, ima, če že hočejo tako!"

Le zakaj potem vsi ti ugovori in zadržki in zakaj ne "legalizirati" medicinskih tehnik in postopkov, ki pomagajo ženski maternici, da spravi na svet otroka, ki se drugače sploh ne bi rodil? In zakaj tihi šepet iz ozadja: ali se ne bodo nekega bližnjega dne oglasili tudi moški, potrkali na vest in srce in zahtevali pravice zase in za "svoj" naraščaj, najeli nekje maternico - in tako naprej? Pravzaprav je res škoda, da otroci niso kužki in mucki, ki jih kupiš v trgovini, privežeš pentljo roza ali modre barve okoli vratu, "pa mirna Bosna"!

Kdor lahko hodi, ne potrebuje invalidskega vozička

Ugovorov je veliko, čeprav so tokrat v rahlem stresu zaradi pripomb, ki so jih predlagatelji zakona zapisali v obrazložitvi: "Ne potisnimo Slovenije nazaj v srednji vek. Slovenija se ne sme zgledovati po konzervativnih in v preteklost zazrtih državah, ampak mora posegati po dobrih in naprednih rešitvah modernih držav. Ne sme postati država, ki bo v Evropi prepoznavna po svojem nestrpnem odnosu do žensk, ki ne živijo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti."

Mag. Janez Drobnič, poslanec NSi: "Ko sem prebiral predlagateljevo oceno stanja, se mi je zdelo, da berem besedilo nekega političnega organa izpred tridesetih let. Na enak način želijo predlagatelji vsiliti mnenje, da gremo naprej in se civiliziramo s tem, da vzpostavljamo družinske skupnosti istospolnih partnerjev. Ne, s tem ne gremo naprej."

Dr. France Cukjati, poslanec SDS: "Najprej me moti obrazložitev predlagatelja, naj ne potisnemo Slovenije nazaj v srednji vek? in tako dalje. Tako občutljivo zadevo obravnavamo po političnem ključu brez sodelovanja in usklajenosti stroke. Dobili bomo politično skrpucalo. Sploh pa me oploditev samskih žensk z biomedicinsko pomočjo spominja na zdravljenje invalidnosti z invalidskim vozičkom. Nekaj je zdravljenje, nekaj pa pomoč invalidnim ljudem. Kdor je invalid, mu je treba pomagati, zagotovo! Omogočiti mu je treba tudi to, da dobi invalidski voziček. Toda, oprostite, zagotoviti invalidski voziček tistemu, ki lahko hodi, samo zato, ker bi se pač raje vozil z njim, kot da bi šel peš - ne, to pa ni medicinski problem, ampak komercializacija medicine. Tudi v primeru umetne oploditve plodne ženske je tako."

Zmago Jelinčič, poslanec SNS: "Mislim, da je več razlogov, zaradi katerih je poslanska skupina LDS vložila predlog zakona v obravnavo. Najprej je tu interes, da bi LDS dobila med svoje volilce lezbično usmerjene ženske. Ni jih pet, več jih je. Druga zadeva: ker primerjave s tujino kažejo, da postopki oploditve plodnih samskih žensk tam niso dovoljeni, bi LDS rad koval dobiček in Slovenijo spremenil v vrtiček za to. Ne samo da je potrebna ukinitev hitrega postopka, ta zakon o spremembi zakona je treba preprosto črtati. Zapletli se bomo v neskončne godlje, iz katerih ne vem, kako se bomo odpletli. Vemo, za kaj gre: za spremembe, ki bi zdravim in plodnim dovoljevale, da bi se oplodili z biomedicinsko pomočjo. Gre za primere, da bom konkreten, ki jih obravnavajo psihiatri in psihologi: ženska, ki sovraži moške, bi rada imela otroka. Pride do hudih psihičnih motenj, najprej pri materi, še posebej če rodi otroka moškega spola, ker se psihično maščevanje nad moškim rodom nadaljuje na lastnem otroku. Ni prav, da se igramo s takimi zadevami. Če to odpira pot h kloniranju, se je treba ograditi in zadevo preprečiti na vse načine."

A ne gre le za ugovore poslancev, ki so v parlamentu v manjšini, ampak tudi za strokovne pripombe. Predlagatelj jih je po razpravi v delovnem telesu državnega zbora gladko obšel.

Če ni partnerja, ni otroka

Prof. dr. Tomaž Tomaževič, ginekolog, predsednik državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo: "S spremembami in dopolnitvami zakona poskušajo predlagatelji korenito spremeniti doslej veljavno pravno in strokovno ureditev zdravljenja neplodnosti. Svoj predlog predlagatelji zavajajoče utemeljujejo z navedbo, da so samski ljudje z novim zakonom iz leta 2000 izgubili pravice iz starega zakona, ki je bil sprejet leta 1977. Vedeti moramo, da so bili tudi po starem zakonu iz leta 1977 postopki osemenitve dovoljeni le na osnovi strokovno ugotovljene zmanjšane plodnosti pri moškem. V obrazložitvi predlagatelji navajajo nepravilne podatke o pogostosti neplodnosti in pomanjkljive podatke o tujih zakonodajah. Zavzemajo se za širjenje uporabe postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo zunaj ugotavljanja in zdravljenja neplodnosti. Njihova razlaga temelji na nekaterih iztrganih, nedavno izrečenih citatih in izmišljenih številkah. V večini evropskih držav, ki imajo ustrezno zakonodajo, namreč postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo pri ženskah brez partnerjev ne dovoljujejo."

Predlagatelj se je odločil, da bo tokrat ostro nastopil proti nasprotnikom, ki uprizarjajo "pravi pogrom zoper samske ženske" in uporabo medicine za to, da bi samska ženska lahko prišla do otroka. Upravičeno?

Prof. dr. Tomaževič: "Državna komisija za oploditev z biomedicinsko pomočjo se je na sestanku 7. februarja letos do predloga novele, da bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, z večino glasov opredelila negativno. Trditev, da se samskim ženskam ne omogoča zdravljenja neplodnosti, ni resnična. Neplodni ženski po medicinskih merilih ne moremo pomagati z umetno oploditvijo. Umetna osemenitev z darovanim semenom je namreč reševanje problematike moške neplodnosti. V primeru umetnega osemenjevanja samskih žensk pa gre za reševanje socialnih in ne medicinskih problemov. Komisija je sprejela stališče, da hitri postopek za obravnavo novele ni sprejemljiva rešitev."

Politika rine, stroka svari

Stroka in politika sta si močno skočili v lase, to je dejstvo. Je res, da se je politika tokrat obnašala vzvišeno in se ignorantsko požvižgala na vsak ugovor stroke? Zakaj pa jo je potem sploh vprašala za mnenje? Zgolj zaradi poslovnika državnega zbora?

Prof. dr. Tomaževič: "Ne samo, da je bila stroka onemogočena pri soodločanju ob sprejemanju dopolnil zakona, v predlogu zakona je bila ocenjena zelo negativno in zelo nespoštljivo. V predlogu dopolnil zakona, ki gredo v hitri postopek v parlament, lahko med drugim beremo: ?Pri sprejemanju zakona je prevladala ideološka shema, ki temelji na zastrahovanju in izključevanju tistih, ki niso po meri konservativnega modela pojmovanja družine, ženske in otroka. Za ta namen je bila politika preoblečena v znanost in civilizacijska kultura v naravo, čeprav so takšna pojmovanja popolnoma neznanstvena.? Res je, da se je medicina izrekla zoper postopke contra naturam in zato proti neupravičenim darovalskim postopkom. Morda pa biomedicinska znanost le ni tako nazadnjaška, kot jo označujejo predlagatelji dopolnil."

Predlagatelji na barikadah dopolnila zakona

Cveta Zalokar Oražem, poslanka LDS, v imenu predlagatelja zakona: "Dilema o pravnem vprašanju se mi zdi docela brezpredmetna. V Sloveniji je na tisoče in tisoče otrok, katerih matere po porodu na vprašanje, kdo je otrokov oče, tega ne povedo. Delati probleme zaradi tega"

Zmago Jelinčič ima hiter odgovor: "Ta silna patetika in zavajanje! Na tisoče in tisoče žensk Kje, kdaj? Morda v zgodovini Slovencev, ampak ne tega zdaj tu obešati na veliki zvon!"

"Kakšno novo dušebrižništvo je spet to?" razmišljajo predlagatelji zakona, ki nizajo podatke: v Sloveniji razpade približno tretjina zakonskih zvez in razveze so povečini zelo boleče za odraščajoče otroke; v Sloveniji je 26 odstotkov enostarševskih družin (99000 družin), od tega devetdeset odstotkov materinskih enostarševskih družin; in otroci mater samohranilk zaradi dejstva, da ne živijo v skupnosti z očetom, niso nič slabši od drugih otrok. Glasna so tudi mnenja o tem, kakšno življenje imajo otroci, ki živijo ob očetih alkoholikih, nasilnežih, razgrajačih, pretepačih. Med razlogi za sprejem zakona piše: "Predlagatelji menimo, da je edino jamstvo, da bo imel otrok srečno otroštvo, to, da se rodi zaželen."

Otrok, tržno blago

Prof. dr. Karel Zupančič s Pravne fakultete: "Mnenje, da je treba zakon zaradi izrednih potreb tako državljanov kot države sprejeti po hitrem postopku, je nesprejemljivo. Temeljni namen zakona, kot vemo, je omogočanje oploditve z biomedicinsko pomočjo ženskam, ki nimajo moškega partnerja. Število teh žensk pa ni tako veliko, da bi lahko opazno vplivalo na krivuljo rodnosti v Sloveniji. Poleg tega za tako žensko ne moremo reči, ali je v resnici neplodna, zato z biomedicinsko pomočjo ne bi reševali ?opaznega povečanja števila primerov neplodnosti?, kot je navedeno med razlogi za sprejem zakona. Glede na ustavno načelo enakosti moških in žensk pred zakonom in enakopravnost bi morali biomedicinsko pomoč omogočiti tudi samskim moškim, ki nimajo partnerke. Če naj bo dovoljeno vse, kar je mogoče, in če ni nobenih zadržkov v zvezi s koristjo za otroke, bi morali v interesu samskih moških dovoliti tudi nadomestno materinstvo in navsezadnje tudi kloniranje. Če se odločimo za oploditev žensk, ki nimajo moškega partnerja, ni varovana korist otroka v taki meri, kot jo zahteva Konvencija Združenih narodov o strokovih pravicah. Zame bo vseskozi vprašljivo, ali je otroku res v največjo korist, če se rodi samski ženski oziroma ženski brez moškega partnerja in za katerega je le malo možnosti, da bo očeta kdaj imel. Naravnega prav gotovo nikoli, saj je ugotavljanje očetovstva v tem primeru prepovedano."

Kaj pa posiljene ženske, spolno zlorabljene, izkoriščene, vse tiste, ki so pahnjene v to, da rodijo otroka, ne da bi se same odločile za to? "Primerjava s posiljenimi ženskami je neprimerna," odgovarja prof. dr. Zupančič, "saj se niso prostovoljno odločile, da bodo ostale same z otrokom, samske ženske brez moškega partnerja pa so se."

Ustvarjanje človeških bitij

Predlagana novela zakona povzroča čudno nelagodje in krč. Zakaj sploh vse te razprave, ki jih pogosto spremlja očitek o svetovnonazorskih opredelitvah in konservativnosti, če si "samska ženska" kratko in malo želi otroka - in pika? Kdo ji lahko "željo" odobri in s podpisom "blagoslovi"? Kakšna bo državna komisija, ki bo odločala o tem? Vprašanja, ki imajo tehtnejšo vsebino, kot se zdi na prvi pogled. V dolgi verigi pomislekov in pogledov še mnenje akademika prof. dr. Jožeta Trontlja, predstojnika komisije za medicinsko etiko.

"Ni mogoče zanikati, da se pri spočetju z biomedicinsko pomočjo medicina vmešava v naravo in v človeške usode na nove načine. Z ustvarjanjem človeških bitij, ki bi jih sicer ne moglo biti, smo zdravniki prestopili še eno od meja. Te meje pa je vendarle treba varovati s previdnostjo in zadržanostjo, tudi ob zdravniški pomoči pri spočetju, kjer je daljnosežne posledice medicinskih ukrepov težko ali nemogoče predvideti in napovedati. Enako sodi tudi Usmerjevalni odbor za bioetiko pri Svetu Evrope, ki prav zdaj izdeluje protokol o varstvu človeškega zarodka k Oviedski konvenciji - poglavitni del protokola je namenjen zarodku ?in vitro? in postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Komisija za medicinsko etiko je v preteklih letih o zakonu veliko razpravljala, ko je bil še na stopnji osnutka, pa tudi pozneje. Tako je v besedilo zakona vnesena prepoved vrste spornih, nesprejemljivih in celo monstruoznih početij, ki jih omogočajo tehnike take oploditve. Prepovedano je ustvarjanje človeških klonov, hibridov in himer (pol ljudi, pol živali), vsajanje človeških zarodkov v telo živali in živalskih v telo ženske, ustvarjanje človeških zarodkov za znanstvene raziskave ali za pridobivanje organov za presajanje, prekupčevanje s človeškimi spolnimi celicami in zarodki, zunajtelesna gojitev zarodka prek štirinajstega dneva (ko se začne razvoj možganov), izbiranje spola otroka po želji, poseganje v dedno zasnovo spolnih celic ali zarodka z namenom, da se spremeni dedna zasnova otroka, oplajanje žensk z darovanimi jajčnimi celicami po koncu naravne rodne dobe, nadomestno materinstvo (izposoja maternice?) za plačilo ali zastonj. Že ta seznam daje slutiti, kakšne zlorabe omogoča tehnologija oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Narava ve, kako je treba

Komisija za medicinsko etiko se ne more strinjati s predlogom treh poslancev, ki do skrajnosti liberalizira uporabo medicine za človeški razplod. Ostaja pri svoji že objavljeni opredelitvi, da nikomur, ki ima težave z zdravjem, ni mogoče odreči medicinske pomoči. Zato ne bo nasprotovala taki spremembi zakona, ki bi uveljavila pravico do zdravljenja neplodnosti tudi za žensko brez moškega partnerja, če ima medicinski vzrok za neplodnost. Zakon pa naj ne bi priznaval pravice do oplojevanja ženski, ki ima normalne reprodukcijske sposobnosti in lahko zanosi in rodi zdravega otroka po naravni poti - ne glede na to, ali je poročena, ali živi v zunajzakonski skupnosti ali sama. Komisija svari pred lahkomiselno liberalno rabo medicinske tehnologije z daljnosežnimi posledicami.

Otrok po naročilu

Mogoče je napovedati, v kakšne deformacije bi prosto oplojevanje z današnjimi in jutrišnjimi možnostmi biotehnologije pripeljalo. Ženske bi z izbiro dajalca semena, posebej če bo povezana s predimplantacijsko (predvsaditveno) gensko preiskavo zarodkov ?in vitro? in izbiranjem med temi zarodki ?naročale? zaželene lastnosti svojih prihodnjih otrok. S tem se na široko odpirajo vrata v etično nesprejemljivo evgeniko, kot jo je začela prakticirati nacistična medicina. Kot kažejo izkušnje, se bodo tudi med zdravniki vedno našli takšni, ki se bodo ozirali bolj na zaslužek kot na ugovor vesti ali na etični kodeks, vsaj dokler se bodo lahko opirali na liberalen zakon.

Komisija se je z veliko večino opredelila, da ima otrok, ki naj bi bil spočet z biomedicinsko pomočjo, pravico do očeta. Poudariti je treba, da ne gre samo za očetovo socialno vlogo, ampak tudi za psihološko potrebo odraščajočega otroka po identiteti in po vzoru, ob katerem se razvija v osebnost. Temu stališču je resda mogoče postaviti nasproti trditev, da lahko govorimo le o večji ali manjši verjetnosti, da bo otrok brez očeta nesprejemljivo prikrajšan. Ne bi pa bilo prav, če bi z lahkim srcem privolili v to prikrajšanost že vnaprej in z medicinsko tehnologijo brez pomislekov spočenjali otroke brez očetov. Poslanstvo medicine je, da preprečuje in zdravi bolezni in njihove posledice, in v tem kontekstu je indicirana pomoč pri spočetju. Umetno oplojevanje žensk, ki nimajo zdravstvenih težav s plodnostjo, pa bi pomenilo še en korak v etično vse bolj vprašljivo razširjanje uporabne medicine na nova, nemedicinska področja."

Bodimo pozorni. Parlament bo v teh dneh razpravljal o zelo pomembnih stvareh.

Marjana Vončina

Viri in povezave:
http://www.dnevnik.si