Dobrodošli na SGS
Pamet v roke, kondom na glavo!
Iskanje
  Registracija | Prijava Slovensko  ·  SGS  ·  English  
 Kazalo
· Glavna stran
· Teme
· Galerije slik
· E-kartice
· Citati
· Kont@kt
· Iskanje
· Povezave

 Online
Trenutno je 32 obiskovalec in 0 članov online.

Ste neregistrirani obiskovalec. Lahko se registrirate brezplačno tukaj

 Languages
Izberite jezik:

English English.infected English.infected2016 Slovenian Slovenian.infected Slovenian.infected2016

BI- in HOMO-nacizem
14.12.2002 soly
Splošne informacije - General Info Novejše razprave o vlogi mačistične homoseksualne spolne prakse in fantazije pri razvoju nacional-socializma, ki so v glavnem sledile objavi knjige "The Hidden Hitler"  znanega nemškega zgodovinarja iz Bremenske univerze, Lotharja Machtana, so obremenjene s problematiko homofobije, zaradi česar je s strani gejev in njihovih zaveznikov upravičeno prišlo do  ostrih reakcij na homofobičnost. Po drugi strani pa je očitno, da je zatiskanje oči pred dejansko razširjenimi moškimi istospolnimi praksami v zvezi z nacionalsocializmom in zagriženo zanikanje Hitlerjeve verjetne homoseksualnosti ali biseksualnosti prav tako nedopustno.

Če začnemo kar s samim Hitlerjem in z Machtanovim kontroverznim (in homofobičnim) delom, ki zatrjuje, da je Hitler v resnici homoseksualec, moramo opozoriti, da z normativnega vidika res nimamo neposrednih dokazov za takšno trditev. Niso npr. ohranjene morebitne slike, filmi, zanesljivi papirji, več zanesljivih prič. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da se iz več drobcev lahko pokaže zanimiva slika- na primeru Hitlerja recimo ne moremo z gotovostjo govoriti o homoerotičnih nagnjenjih, vendar pa prav tako vemo ravno dovolj, da ne moremo več samoumevno govoriti o heteroseksualnih. Heteroseksualnost namreč ni nekaj, kar se lahko kar predpostavlja. Kljub temu ljudje za dokaz homoseksualnosti / biseksualnosti zaradi tabu teme zahtevajo višje standarde dokazovanja, ki jim Machtan očitno ni kos. Machtan trdi, da obstojijo dokazi, ki kažejo na to, da je imel Hitler homoseksualna nagnjenja, ki pa jih je prikrival. Na osnovi tega pisec nikakor ne bi smel sklepati na homoseksaulnost, saj je večina ljudi s homoerotičnimi nagnjenji biseksualcev. Pisec zatrjuje, da je imel Hitler že v mladosti več spolnih odnosov z moškimi, nekatere z moškimi prostituti. V času, ko Hitler še ni bil slaven, je eden od bivših vojakov iz njegove enote, Hans Mend, zapisal: "Ponoči je Hitler spal s Schmidlom, svojo moško kurbo". Schmidl, s pravim imenom Ernst Schmidt, in Hitler naj bi bila kar 5 let neločljiva ljubimca. Po Mendu je ravno ta pohujšljiva aferica glavni razlog, da Hitler ni napredoval v višji čin, čeprav si je sicer prislužil odlikovanje za pogum. Po trditvah  Ericha Ebermeierja, pravnika in pisca, ki je čez leta preverjal Hitlerjeve papirje, je bila Hitlerjeva javno znana homoseksualna aktivnost glavna ovira za napredovanje. Hitler je nekaj časa živel tudi na svetovljanskem Dunaju. Tedaj je bil njegov najljubši prijatelj  August Kubizek; 4 mesece sta živela v skupnem stanovanju v znanem homoseksualnem področju Dunaja. Oba sta nosila enake obleke, da sta bila videti kot brata. Machtan poudarja, da je Hitler živel v moških hotelih na značilnih lokacijah, obiskoval podeželje in hodil v opero, oboževal Wagnerja, kar je bilo takrat pogosto značilno za tedanje homoseksualce. Zoper  Hitlerja naj bi govorilo neko Munchensko policijsko poročilo. Neki 22-letnik in neki 18-letnik naj bi znjim preživela celo noč.  Policijska poročila naj bi zbral Otto von Lossow, armadni general, ki je leta 1923 zatrl Hitlerjev Muenchenski puč.  Te kartoteke je hranil leta, zaradi zavarovanja življenja, dokumente je potem pred leti v Rimu objavil Eugen Dollmann, nekoč Himmlerjev bližnji prijatelj. Nadalje se Machtan ukvarja s Hitlerjevim odnosom do Rudolfa Hessa, ki ga je Hitler klical "Moj Rudi". Hitlerjev arhitekt Albert Speer je po vojni povedal, da je Hitlerjev fotograf in voznik Julius Schreck, imel v Hitlerjevih prostorih sobo ob materini. Hess je zapisal, da je bila Schreckova ljubezen do Hitlerja brezmejna. Tako pridemo tudi do Hitlerjevega ukaza za umor Röhma in njegovih SA enot. Odkriti homoseksualec Ernest Röhm je bil soustanovitelj nacistične stranke in s Hitlerjem sta bila leta nerazdružljiva sodelavca.  Machtan opozarja, da je Röhm o Hitlerju vedel veliko, tudi za njegove homoseksualne afere. Nadalje teoretizira, da je Hitlerjev notranji boj s spolnostjo oblikoval del njegove karizme in ustvaril vez s somišljeniki.

Obenem je Machtan v intervjuju za LGNY priznal, da samo Hitlerjevo življenje ni bilo podlaga raziskave, izmaknil pa se je problematiki povezanosti Hitlerjeve homoseksualnosti in Holokavsta, saj naj bi se ukvarjal z njegovo politično kariero, ne pa z zločini (?). Vsekakor je Machtan  bodisi homofobičen ali vsaj naiven- njegova stališča so bila politično uporabljena/zlorabljena v smislu dokazovanja, da je Hitler storil hudodelstva zato, ker je bil gej. V uvodniku neke oddaje z Machtanom na NBC-ju so izjavili: "Hitler je bil pravzaprav gej, njegova homoseksualnost pa korenina vsega zla." Poleg te očitne moralne spornosti tudi viri sami niso povsem zanesljivi. Vprašanje, zakaj ne obstajajo kaki konkretnejši dokazi, Machtan zaobide s tem, da zatrdi, da je Hitler dobro zabrisal sledi- vendar pa je na tem lahko tudi veliko resnice, ker so Hitlerjevi ožji znanci bodisi izginili, naredili samomor, bili pobiti ali pa so bili po vojni na zatožni klopi, kjer je bilo potrebno bezati izjave iz njih. Ljubezen do Kubizka naj bi bila po mnenju kritikov le prehodna faza. Hitlerjevo bivanje v moških hotelih na značilnih lokacijah, obiski podeželja  in opere v moški družbi, vse to je lahko le naključje. Pričanje Hansa Menda, sicer večkrat obsojenega tatu, goljufa in lažnivca, naj bi po Machtanovih nasprotnikih imelo nobene posebne teže. Sprašujejo se, zakaj je Hitler Menda pustil živeti še dolgo po svojem vzponu, če mu je res bil tako nevaren. Toda- ali mu je bil res nevaren? Hitler je imel nadzor nad sredstvi komunikacij, Mend pa je bil odvisen od njega. Hitlerjevi sodelavci so bili tako ali tako pogosto lažnivci; po drugi strani spet ne vemo, zakaj bi Mend v tistih časih poznih tridesetih let o tem lagal. Nadalje Machtanu očitajo, da Eugen Dollman, nekdanji oficir obveščevalne službe, ni bil nikoli izprašan s strani zgodovinarjev. Pravzaprav bi Dollman lahko le iskal publiciteto. Poleg tega naj bi Machtan tudi premalo prepričljivo razložil, zakaj naj bi se homoseksualni Hitler zapletel z nečakinjo Geli Raubal in pa z Evo Braun. Če povzamemo- sam po sebi še noben od Machtanovih indicev ne dokazuje, da je bil Hitler že homoseksualec (ali biseksualec), Machtanova trditev sloni na ne preveč trdnih silogizmih in dvomljivih pričevanjih- vseeno pa skupne poteze nakazujejo precejšnjo verjetnost bisekualnosti ali homoseksualnosti. Ne sicer gotovost, ampak verjetnost. V prid tega govorita tudi njegova osebnost in sam pomen mačistične biseksualnosti in homoseksualnosti za razvoj nacionalsocialistov.

Kar se tiče Hitlerjeve osebnosti, bi v primeru, da dopuščamo pravilnost teze o socializaciji kot izvoru homoseksualnosti, lahko govorili o indicih za homoerotično (ne nujno homoseksualno) vedenje. Hitler je bil na pogled ljubezniv, uglajen človek, v sebi pa je skrival neuravnovešeno brutalnost in praznino. Fizičnih kontaktov ni maral, težko je stkal vezi. Odraščal je v družini, kjer je bila mati mirna, zelo ljubeča, preveč popustljiva in ponižna in se zato njegovim nesramnim izpadom ni znala postaviti po robu, oče pa je bil nasprotno veliko prestrog in hkrati prepogosto službeno odsoten - Hitler se je z njim kasneje veliko prerekal, ni pa se upal znašati nad njim. Verjetno že po naravi nekoliko avtističen se je  kaotični in leni mladenič upiral očetovi avtoriteti, tudi z njim ni znal vzpostaviti pravega odnosa. Zaradi teh nenormalnih okoliščin naj ne bi mogel zadovoljivo razrešiti Ojdipovega kompleksa. Soočen z avtoriteto, je bil potisnjen v vlogo, podobno tisti, ki jo je igrala njegova šibka mati. Posledično se je Hitler vedel mazohistično v odnosih do žensk iz višjih slojev, sadistično pa do podrejenih žensk. Baje je v odnosu do igralke Renee Mueller postal čisti mazohist; šele ko je igralka prevzela simbolno vlogo njegovega očeta, in ko je sam prevzel vlogo svoje ponižane matere, ko sta torej na Hitlerjevi simbolni ravni izmenjala svoj spol (!), se je vzburil. Po drugi strani Eve Braun ni ljubil in je ni spoštoval, ob sebi jo je imel zato, ker jo je popolnoma obvladoval in ga je spominjala na mater. Hitlerju očitajo, da je bil (vsaj!) v heteroseksualnem odnosu impotenten. Njegove težave so izhajale iz tega, da ni mogel uravnovesiti svoje identitete- kako nedosegljiva mu je bila pozicija očeta in moškega, se kaže že v tem, da je moral soustvariti in voditi totalitarni režim, da bi mu bil simbolno vsaj približno enak. Iz njegove osebnosti pravzaprav lahko potencial oblastiželjnosti razlagamo kot higieničen, sterilen substitut za neizživeto seksualnost.  Po Frommu se sadomazohistična homoseksualnost razvija ravno v patriarhalni družini. Samo Hitlerjevo življenje torej kaže predvsem v smeri biseksualne osebe.

Naj je bil Hitler biseksualen / homoseksualen ali ne, sebe verjetno ni samoindificiral kot biseksualca ali homoseksualca. V tedanji Nemčiji se je tedaj že pričela širiti homoerotična emancipacija, vendar pa so še vedno veljala dvolična opravičevanja  v slogu "Sem čisto heteroseksualen, v odnose z moškimi pa stopam kar tako za zabavo"- ravno takšna avtopercepcija biseksualnih in celo homoseksualnih ljudi je veliko prispevala k preganjanju homoseksualnosti v Nemčiji. Še pomembneje od spolnosti samega nacističnega voditelja je pravzaprav pomembna vloga homoseksualnosti in biseksualnosti pri razvoju gibanja. Geji in njihovi simpatizerji danes večinoma trdijo, da gre za homofobične trditve, sam pa se s tem ne strinjam. Homofobija je nekaj, potencialni pomemben prispevek homoseksualcev in biseksualcev k vzponu nacizma pač nekaj drugega. Nacizem je bil po svojem bistvu stvar mačizma, sadizma, okrutnosti in romantike, kar je pritegnilo mačistične homoseksualce in biseksualce. Homoseksualnost in še bolj biseksualnost je pomenila pomembno hranivo za razvoj nacizma, vendar šele poleg drugih, verjetno še pomembnejših dejavnikih kot so avtoritarna družba, revanšistični nacionalizem, moralno propadajoča družba, nevarnost boljševizma, antisemitizem, militantnost, misticizem in okultizem, iracionalnost, megalomanija, težnja po nadčloveški moči in tako dalje. Nikakor si torej ne moremo predstavljati, da bi lahko homoseksualnost sama po sebi bila bistvo nacističnega pohoda, kot si to nekateri homofobi skrivaj ali odkrito domišljajo.

Zlasti obdobje same geneze in zgodnjega delovanja stranke je prežeto s homoerotiko. Voditelj SA je bil odkriti homoseksualec, poleg njega pa še mnogi drugi. Seksolog Hirschfeld je opazil, da je bilo nacistično gibanje zelo omreženo s homoerotičnimi občutji in praksami (kar spet vključuje tudi biseksaulce!). Enako je zatrdil Lewisohn. Pa npr. Scott Lively, čeprav priznavajoč pregon homoseksualcev po utrditvi režima, prav tako poudarja pomen homoseksualnosti pri razvoju nacizma.

Homoerotika in nasilje sta dve različni stvari, lahko pa seveda nastopita skupaj. Tako so staroegipčanski vojaki po zmagi v sadističnem slogu obredno posilili premagane sovražnike. Če bi bili čisto pravi heteroseksualci, tega že po definiciji sploh ne bi mogli storiti, ker bi bili brez erekcije in obredno posilstvo sploh ne bi bilo možno! Kot že omenjeno, JE HOMOEROTIKA večinoma BISEKSUALNE in ne le homoseksualne NARAVE in nekateri menijo, da so ravno prikriti biseksualci v javnem zanikanju svojih nagnjenj najbolj izpostavljeni dvoličnim težnjam, da so najbolj odgovorni za  širjenje homofobije. Homoerotični mačizem je vplival tudi na Grke- tebanska vojska je imela oddelek 150-ih ljubezenskih parov, ki je slovel po svojem pogumu in nasilju. V bitki proti Makedoncem so bojevniški ljubimci vztrajali do konca, medtem ko je vsa ostala grška vojska pobegnila. Homoerotika, vojna, nasilje in nadvladovanje so hkrati možni le pri možatih, pogumnih homoseksualcih / biseksualcih, zlasti sadistih. Mačistična homoerotika se je v Nemčiji razširila že pred nastankom nacionalsocialistov. K temu je veliko prispevalo splošno avtoritarno, militantno vzdušje in pa homoerotična obredja v internatih in kadetnicah. Leta 1902 je bila ustanovljena organizacija Gemeinschaft der Eigenen (GDE), kjer so zagovarjali homoseksualni elitizem, individualizem, pedofilijo,  ničejansko zaničevanje žensk in demokracije. GDE je imela na razvoj nacizma velik vpliv- nacisti so zagovarjali podobne ideje: moški izvenzakonskih vezi z ženskami ne smejo imeti, prostitucijo je potrebno ukiniti, ženske imajo le vlogo mater in gospodinj, boljševiki so nevarni, družbo mora voditi rojeni vodja. V Nemčiji so poznali še eno organizacijo - Wandervogel, ki je bil večinoma moška organizacija za druženje mladeničev, iz katerih se je rekrutiralo ogromno nacistov. V duhu nove generacije so zagovarjali nacionalizem, herojstvo, mističnost, zaničevali pa meščanstvo (čeprav so sami prišli iz višjega ali srednjega razreda), ženske, religijo, vzgojo, umetnost, družinsko življenje, boljševizem. Večinoma so prakticirali homoseksualne odnose, verjeli, da so ljudje po svojem bistvu BISEKSUALNI, da pa je ljubezen z žensko manjvredna, le nujno zlo za zagotovitev potomstva. Homoseksualnost je bila v teh organizacijah torej zlorabljena za krivično zaničevanje ženske. GDE, Wandervogel in druge organizacije so promovirale javno vidno homoseksualnost, čeprav je Weimarska Nemčija homoseksualnost označevala za zločin. Gre za sloviti člen 175 v ustavi, ki se je nacistom takrat zdel smešen. Ne glede na kasnejši pregon SA  in homoseksaulcev nasploh, je potrebno opozoriti, da Hitler ni nujno ravnal homofobično, zagotovo pa heterofobično, saj je heteroseksualne odnose jemal le za nekaj, kar naj bi bilo namenjeno izključno rojevanju otrok- arijski mladci naj bi sicer sploh ne seksali. No, vsaj z ženskami ne (?). Tipični pripadnik SA enot je bil npr. neporočen moški med 18 in 30 leti. Hitler je poleg tega od mladincev odkrito pričakoval, da se bodo navadili v javnosti in medsebojnem druženju kazati s čimmanj oblačil.

Obtožba homoseksualnosti je bila predvsem pretveza za Hitlerjev obračun z vodstvom SA, ki mu je majalo stolček (kasneje so s homoseksualnimi afericami metali slabo luč na katoliške duhovnike). Poleg tega pa je imel pred očmi potrebo po novih rodovih vojakov. To kar v tridesetih letih izgleda kot homofobija, je torej lahko bila prej le taktična poteza. To je bilo možno tudi zaradi razširjene, predvsem na kožo biseksualcev pisane dvojne morale v slogu "Sem čisto heteroseksualen, v odnose z moškimi pa stopam kar tako za zabavo". Homoseksualnost je bila družbeno obsojena že dolgo pred prihodom nacistov, homoseksualne odnose pa naj bi zato prakticirali užitka željni "heteroseksualci" (namreč predvsem biseksualci), kar je seveda neumnost. Leta 1934 je gestapo razrušil berlinski seksualni inštitut, zbirati so začeli "roza sezname" homoseksualcev (ki jih je imela policija že od prej!). Leta 1935 so sestavili nekoliko prenovljeno verzijo člena 175. Člen je bil strog (zapor od treh mesecev do deset let), nacisti so ustanovili tudi Centralni urad Reicha za boj proti homoseksualnosti in splavu, kar kaže na to, da so imeli nacisti v mislih prej povečane potrebe po novih otrokih, bodočih vojakih, kot pa pregon neke sprevrženosti. Največ aretacij je bilo v letih 1937-1939. Kljub temu so nacisti homoseksualce zapirali počasi. Večkrat so npr. igralce zasačili pri orgijah, pa so jih pustili pri miru. Zaradi dvoličnega sprenevedanja so mižali tudi, če jih je kdo uspel "prepričati", da je heteroseksualec, da pa se je le igral z drugimi moškimi. Pod enako pretvezo so mladinci pripravljali orgije, v koncentracijskih taboriščih so si pazniki nekaznovano izbirali ljubčke med taboriščniki, za katere so dobro skrbeli. V vseh letih med 1933 in 1945 so aretirali okoli 100.000 ljudi, vendar pa so na koncu kaznovali le okrog 50.000 oseb, skoraj same moške. 5.000 do 15.000 od teh so jih poslali v taborišča. Obsojenci so morali na hrbtu nositi napis 175, imeli pa so tudi še drugo oznako – navzdol obrnjeni rožnati trikotnik. Na nekaterih so nacisti izvajali medicinske poskuse, s katerimi so hoteli ugotoviti, ali se da homoseksaulnost kako pozdraviti, ljudi narediti za heteroseksualce -verjetno v smislu sposobnosti za reprodukcijo. Da je šlo za elitno rasno zadevo v zvezi z rodnostjo, kaže tudi to, da pri nenemškem življu homoseksualnosti niso preganjali. Dvoličnost nacistov se kaže v splošnem odnosu do homoseksualcev- medtem, ko so jih nekaj žrtvovali za znanstvene poskuse, so imeli homoseksualci med zaporniki privilegiran položaj (!). Le izjemoma so jih poslali v najhujša taborišča, niso jih obravnavali kot celoto, ki jo je potrebno zatreti, pa tudi v taboriščih nasploh so imeli večje ugodnosti. Po vojni homoseksaulcem zavezniki niso priznali statusa žrtve, nekateri so morali kazen celo odsedeti do konca (člen 175 je veljal še do leta 1969), kar pa je že druga zgodba.

Kot vidimo, se nacizem in homoseksaulnost nikoli nista zares razšla. Čisto nekaj drugega pa je trditi, da so vsi nacisti homoseksualci ali biseksualci, in da so ravno zaradi homoseksualnih nagnjenj postali zločinci. Pri takih poenostavljajočih trditvah je potrebno biti previden, ker izražajo implicitno nasilje, homofobijo - podobno so danes vsi Albanci za srbske skrajneže pedri, Američani pa se zgražajo nad Afganistanci, kjer baje celo do 40 odstotkov moških seksa med sabo (v Ameriki pa naj bi bilo le kakih 10 odstotkov homoseksualnih in biseksualnih- se pravi izprijenih). Sicer pa vsi vemo, kako hitro nekdo nasprotnika užali s pedrom in kako huda žaljivka je to. Kaže pa na odnos neke kulture do seksualnega življenja nekaterih ljudi, odnos kulture, ki naj bi živela v demokraciji. V slednji pa ni prostora za nasilje- ne za tisto redkejše nasilje homoseksualnih / biseksualnih in ne za pogostejše nasilje heteroseksualnih / "heteroseksualnih" (prikritih biseksualnih ali celo homoseksualnih).

 

Viri in povezave:
http://www.bulletin.ninemsn.com.au/bulletin/eddesk.nsf/All/8EC807FE49958355CA256B3B000A5228?OpenDocument
http://www.geocities.com/Heartland/7547/hitler.html
http://www.holocaust-trc.org/homosx.htm
http://www.lgny.com/BooksHitler170.html
http://www.indianest.com/outlook/020.htm
http://indyweek.com/durham/2002-06-19/ae2.html
http://www.infotrue.com/pagethr.html
http://members.aol.com/mpwright9/gaynazi.html
http://www.observer.co.uk/international/story/0,6903,564899,00.html
http://www.salon.com/books/review/2002/01/14/machtan/index.html
http://www.sunday-times.co.uk/news/pages/sti/2001/10/07/stifgneur02002.html
http://tampabaycoalition.homestead.com/files/100HitlerGay.htm
http://www.thescotsman.co.uk/text_only.cfm?id=114110
http://zena.secureforum.com/znet/zmag/zmag.cfm


 
 Ocena članka
Povprečna ocena: 4.5
Št. glasov:: 8


Vzemite si prosim trenutek in ocenite članek:

odlično
zelo dobro
dobro
povprečno
slabo



 Opcije

 Natisni  Natisni

 Pošlji  Pošlji


Glavna stran  ·  Teme  ·  Vaš račun  ·  Predlagaj objavo