Rihard I. znan tudi kot Rihard Levjesrčni, kralj Anglije od 1189 do 1199. Prav zaradi njegovega viteštva in hrabrosti v tretjih križarskih vojnah (1189-92) je bil zelo priljubljen kralj v svojem času, je pa tudi heroj številnih romantičnih legend.

Rihard se je rodil 8. septembra 1157 v Oxfordu. Kot tretji sin Henrya II. in Eleanore, je bil že zgodaj dejaven na političnem in vojaškem področju. Tako je kmalu ogrozil svoja brata in celo očeta, da bi lahko prišel do krone. Z mislijo, da je večino svojega časa potrošil za bitke z različnimi lordi in kralji, ni mogel dočakati, da uresniči svojo največjo "željo" - voditi križarski pohod za osvojitev Jeruzalema. Rihard je bil v svojem vojskovanju zelo odločen, vendar mu Jeruzalema nikoli ni zares uspelo osvojiti. Na poti domov je doživel brodolom in preživel več kot leto dni kot jetnik v Avstriji in Nemčiji, preden so plačali odkupnino zanj. Nato se je za kratek čas vrnil v Anglijo, da je pomiril svoje ljudstvo po tako dolgi odsotnosti, vendar se je potem odpravil v Francijo, od koder se ni več vrnil. Do konca svojega življenja je počel stvari, ki jih je najbolje znal: bojevati se s svojimi baroni, dokler ga ni poškodovala puščica in je v nekaj dneh umrl.

Rihard je bil dokaj neodgovoren in vročekrven. Imel je strahovito odločnost in je znal biti zelo krut in neusmiljen. Dosegel je več kot večina njegove družine; spoštovan in sposoben vojak, odločen politik. V opaznih razlikah med njim ter njegovim očetom in bratoma, je bilo skoraj popolnoma očitno, da je homoseksualec. S kraljico, s katero je bil poročen, ni imel otrok, njun zakon pa je bil predvsem formalen.

Njegova prava ljubezen je bil francoski kralj Filip. Vsak dan sta jedla za isto mizo, iz iste posode in si zvečer delila posteljo. Tudi Filip je Riharda ljubil z vsem srcem. Ljubila sta se tako močno, da je bil celo Rihardov oče povsem osupel nad njuno strastjo. Njegov ljubimec je bil tudi mlad vitez-križar, Raife de Clerman, katerega je spoznal v jetništvu v Saracenu.

Rihard je bil zelo pobožen in bil pogosto v družbi visokih cerkvenih dostojanstvenikov, vendar se samega sebe ni sramoval in ni nič skrival. Čeprav se je kar nekajkrat kesal zaradi "tega greha" (javna priznanja so bila tradicija cerkve), pa ni nobenih znakov, da bi bil ta "greh" večji od ostalih.

Umrl je 6. aprila 1199 v Chalusu v francoski pokrajini Aquitaine.

Viri in povezave:
http://www.gayheroes.com/rich.htm
http://www.britannia.com/history/monarchs/mon27.html