Krščanstvo in homoseksualnost
Datum: 19.11.2002
Splošne informacije - General Info


Zakaj je vprašanje odnosa krščanstva do spolnosti pomembno vprašanje? Odgovor mora biti v prvi vrsti v tem, da je krščanska kultura v svojem tisočletju v temeljih zaznamovala vso Evropo. Vendar moramo ločevati med krščansko-evropsko kulturo in krščanstvom kot religijo. S pazljivim branjem se da ugotoviti, da Biblija kot judovski in krščanski kodeks obsoja čisto vse (!) telesne spolne odnose, ki se ne zgodijo med zakoncema z namenom ustvarjanja potomstva (vsak analni in oralni seks, seks z živaljo, masturbacija). Po drugi strani istospolnih nagibov sploh ne obsoja, jemlje jih celo kot nekaj pozitivnega, kar kaže recimo zgodba o dveh gejih/ biseksualcih (Jonatan in princ David).

UVOD (nadaljevanje zgornjega odstavka)
Ravno tako pa je zanimivo raziskovanje erotičnih delov Biblije, ki se povezujejo s prerokom  Jezusom. Tu se srečamo s homoerotiko in verjetno Jezusovo biseksualnostjo. Zelo sem si pomagal s stranjo: http://www.geocities.com/gayreligion/ - vse, kar se nanaša na starozavezno homoseksualno obnašanje, zelo nazorno opisujejo tamkajšnje strani, do katerih pridete prek tega naslova. Tukaj bo zato le krajši povzetek, saj si lahko detajle ogledate na dotični strani.

Sódoma

Ta zgodba je eden glavnih vzrokov  za krščansko zablodo o pregrešni homoseksualnosti, in korenine te zablode so se učvrstile šele ob propadanju rimskega cesarstva. Zgodba o Sodomi se sicer odvija v odlomku 19, 1-29 Prve Mojzesove knjige, vendar korenini že v 18. poglavju (1 Mz 18, 2-5)- sprejeti popotnika, in to slehernega, je bilo v puščavskem in nomadskem okolju sveto pravilo. V bogati Sodomi pa so bili ljudje hudobni in sebični (1 Mz 13,  10-13). Podobna zgodba o Gibejcih nam pokaže, da gre prav za problem negostoljubnosti, meščani so zahtevali poniževalen seks s tujcem in so se nato zadovoljili s priležnico (torej žensko!) (Sod 19,22-25) (Sod 20, 3). Greh je torej v negostoljubnosti. Če bi bili ti meščani res geji, kako bi potem mogli celo noč preseksati s to žensko?

Tudi v sami zgodbi o Sodomi lahko sklepamo, da Sodoma ni bila nekakšno posiljevalsko homoseksualno mesto- popotnika sta se v njem počutila varno in sta hotela spati kar na trgu (1 Mz 19,2-3). Še preden pa so v Lotovi hiši legli k počitku, so prišli vsi sodomski moški (1 Mz 19, 4), zbralo se je torej vse aktivno meščanstvo, posebej pa še odgovorni oblastniki. Besedilo "Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!" (1 Mz  19,5)  je bilo temelj, na podlagi katerega so začeli razvijati tezo o Sodomljanih kot homoseksualcih.  V zvezi s tem se  hebrejski glagol "spoznati" uporablja v smislu spolnega občevanja.
Zakaj so meščani prišli k Lotu in zahtevali posilstvo tujih popotnikov? Prekršen je bil mestni zakon. Lot je na svoj dom po nomadski navadi povabil človeka, ki ju pravzaprav ni poznal, moral pa bi ju bodisi "prijaviti" pri starešinah ali pa bi smela prenočiti le pod nadzorom na trgu. Skupinsko posilstvo moških iz sovražne strani, je bila v tistem času ritualna kazen, s katero so pokazali svojo absolutno moč nad sovražniki in jih tako psihično ubili. Kakor vidimo iz zgodbe, ne gre za to, da bi bili meščani homoseksualci, Lot jim celo ponuja svoji hčeri (zakaj domnevnim posiljevalskim gejem ne ponudi sebe?), da bi ohranil nedotaknjena svoja gosta, ki sta kot taka sveta. (1 Mz 19, 7-9). Tako pri Sodomi kot v Gibei je glavni greh negostoljubje, na spolnem področju pa je v tej zvezi  izpostavljeno ponižujoče množično posilstvo. Sodoma (pa tudi Gibeia) je bila torej pokončana  zaradi negostoljubnosti, ošabnosti, vzvišenosti, sovražnosti do drugačnih, do malih, nepomembnih, nemočnih, sovražnosti, ki je vodila v prezir in se udejanjila v nasilju. Sodomijo so kristjani šele kasneje pričeli napačno  obravnavati kot greh homoseksualnosti! Takšno krščansko razlago pa  spodbijajo dokazi v sami Bibliji tako v Stari kot v Novi zavezi. Ko Bog graja prestolnico Jeruzalem, torej izvoljeno ljudstvo, nedvoumno pokaže, da je problem Sodome skopušnost in sebičnost (Ezk 16,49-50). Jezus o Sodomi spet črpa iz te tradicije (Mt 10,11-15) (Lk 10,10).

Huda grešnost spolnega občevanja med moškima

Kot prvo naj navedem židovsko razumevanje spolne pregrehe. Samo spolno občevanje ima zgolj namen  zagotoviti potomstvo. Židovska Biblija od primera do primera obsoja  spolne odnose, ki ne vodijo v rojstvo otroka. Za vsem tem se po Košičkovem mnenju skriva namerno seksualno omejevanje moških. Židovska obsedenost s spolnimi (in ne fantazijskimi!!) omejitvami moških (vključno s prepovedjo seksa med moškimi) naj bi bila po Košičku posledica usmerjanja seksualne energije v borbeno energijo. Značilno je, da nikjer v Stari zavezi ne najdemo niti ene omembe prepovedi seksa med ženskami; edina zaostritev je prepoved porok med ženskami, kar je bilo bojda običajno za časa egiptovskega suženjstva. Med prepovedane spolne prakse sodi tudi spolni odnos  med dvema moškima (3 Mz 18,20-23) (3 Mz 20,13). In to seveda ni isto kot homoseksualnost v smislu nagnjenj, ki je po biblijskem izročilu sicer nekaj dobrega.

Mišljen je torej sam spolni odnos (analni seks in tudi že nagota) in ne homoseksualnost kot taka.  V Tretji Mojzesovi knjigi so zbrana vsa obredna določila in predpisi za izraelsko ljudstvo, torej gre za neko konkretno kulturo, mentaliteto. Beseda »gnusoba« tudi ni najboljši prevod- bolje bi bilo prevesti s - »prekršitev obrednih pravil«, »prelomitev tabuja«. Hebrejski tekst uporabi izraz "tow'evah" (= tabu, umazano) namesto izraza "zimah" (= narobe, kršitev zakonitosti). Grški prevod prav tako uporabi besedo "bdelygma" (= obredna nečistost) in ne izraza "anomia" (= kršitev zakona, napačno, greh). V obdelavi je torej vprašanje (ne)dopustitve pristopanja k daritvi (Izraelec pa mora darovati), ne pa zločin. Biblija obravnava homoseksualni seks  s stališča obredne (ne)čistosti v konkretni, to je lastni judovski kulturi, ki je sicer povsem obsedena z nadzorom seksualnih dejanj. Seme (sperma) je namreč kakor kri in  za svetopisemskega pisatelja nosilec življenja. "Izgubiti seme", hoteno ali nehote, torej pomeni izgubiti življenje. Življenje pa ima v posesti samo Bog (3 Mz 18,5). Pred Boga sme Izraelec stopiti samo poln življenja, zato ga mora po nečistovanju ponovno pridobiti, mora nekaj za to narediti (zato določanje trajanja nečistosti in po izteku tega obvezno kopanje). Pri odnosu med dvema moškima pride prav tako do izlitja semena, torej do izlitja življenja, pri analnem odosu celo v notranjost, ki je sicer namenjena iztrebkom- to je zato "gnusoba" (3 Mz 18, 22), namreč obredno nečisto, umazano. Očitno so imeli Izraelci spolni odnos med dvema moškima za tako hudo nečistovanje,  da  očiščenje ni več mogoče (pozor: za spolne odnose med dvema ženskama ni določena nikakršna kazen, ker daritve pač opravljajo moški in obredni predpisi veljajo prvenstveno za njih!). Pri tem je zanimivo tudi to, da je predstava o grešnem izlitju moškega semena nekakšna sveta dogma oziroma predsodek, ki naj bi ga morala (Gospodu predana) družba vsiliti vsakemu posamezniku. Obstajajo domneve, da je seksualno življenje povsem zdravo, in da ne pomeni izgube energije, če ne pretiravamo. Včasih so bile zelo popularne domneve, da spolna aktivnost povzroča hude posledice za zdravje (npr. pri samozadovoljevanju naj bi se ljudem posušila roka...). Obstajajo trditve iz  drugih civilizacij, da spolno občevanje skupaj z duhovnimi tehnikami lahko tudi poglobi »sveto« življenjsko energijo (daoizem, tantra). Vsekakor večina človeških kultur homoseksualno ljubezen šteje za nekaj običajnega. Pri židovskem pojmovanju spolnih odnosov se nam torej pokaže, da gre ne le za enega od mnogih kulturnih pogledov na vprašanje kako obvladati svoje nagone in se usmeriti proti »človeškemu« (božjemu?), ampak celo za enega najbolj skrajnih.

Ljubezen med kraljevičem Davidom in Jonatanom

Homoseksualnost kot želja po istem spolu sama po sebi je v Bibliji po drugi strani obravnavana celo kot nekaj pozitivnega. O tem npr. priča zanimiva zgodba o Jonatanu in kraljeviču Davidu.

David je bil sicer biseksualen, Jonatan pa je bil njegova velika homoseksualna ljubezen. Ko je umrl, mu je sestavil žalostinko, v kateri je med drugim dejal: " Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj kot ženska ljubezen. " (2 Sam 1, 26-27). Tudi Jonatan je ljubil Davida (1 Sam 18,1-3). Razlog za Savlovo sovraštvo proti Davidu vsaj deloma korenini v strahu in sumu, da sta imela Jonatan in David homoseksualne spolne odnose (kar je za Žide gnusoba, namreč  obredna nečistost, in to po njihovem zahteva kar smrtno kazen). Savel se sooči z Jonatanom (1 Sam 20,30-33), vendar pa se izraelski bog ni strinjal z obsodbo ljubezni nasploh. David in Jonatan sta delala kar je bilo v božjih očeh dobro.

Homoerotika v Jezusovem življenju- Jezus kot biseksualec?

Nekateri trdijo, da je Jezus kot  verski učitelj glede na židovske navade moral biti poročen in navajajo Svatbo  v Kani galilejski kot njegovo poroko. Toda čeprav je Jezus res poskrbel za  pijačo, kar je običajno naloga ženina,  in je izgledalo, da mati skrbi za organizacijo, Jezus seveda na svojo lastno poroko ne bi povabil samega sebe (Jn 2, 1-2). Možno  pa je, da  prisotnost in aktivna vloga njegove matere pomeni svatbo enega od Jezusovih bratov, čeprav tudi to ni gotovo. Kar se tiče Jezusa, obstaja vprašanje ali je sploh moral biti poročen- ali se mora tudi mesija poročiti, da bi bil prepoznan za duhovnega učitelja? Kakorkoli že, naj je bil poročen ali ne, vprašamo se lahko kako je bilo z njegovo seksualnostjo in postopoma ugotovimo, da  obstaja verjetnost, da je imel Jezus tudi nagnjenje do istega spola. Zasledimo namreč zgodbe s homoerotično vsebino. Biblija nekajkrat omenja ljudi, ki jih Jezus prav posebej ljubi, čeprav v Bibliji ne zasledimo ničesar, kar bi kazalo na to, da bi bil Jezus spolno aktiven. Izraz "ljubil ga/jo je" je v Janezovem evangeliju omenjen osemkrat. Od tega je izraz petkrat omenjen v odnosu do apostola Janeza, enkrat v odnosu do Lazarja (vendar pa je ta odnos v Markovem evangeliju zelo poudarjen), v obeh primerih je šlo za  ljubezensko igrivost in homoerotično zgodbo. Izraz pa se nanaša tudi na Jezusov odnos do Lazarjevih sestra Marije in Marte. Glede na vse povedano in na Jezusovo odprtost do ženske, lahko sklepamo, da je bil po svoji spolni naravi biseksualen. 

Še danes Biblija izpričuje pozitiven odnos Jezusa do vprašanja gejev in biseksualcev. Nekje pravi: "Povem vam: Tisto noč bosta dva (moška) na eni postelji; eden bo sprejet, drugi puščen. Dve (ženski) bosta skupaj mleli: ena bo sprejeta, druga puščena. " (Lk 17,34-35). Jezus nadalje pomaga seksualnemu sužnju. Neki stotnikov seksualni suženj (v slovenski Bibliji je potvorjeno označen le kot služabnik, sicer pa originalno pais in doulos, torej suženj prostitut), ki je bil stotniku zelo drag, je zbolel.  Kljub temu, da pais/doulos igra vlogo v spolnem občevanju (kar je obredna nečistost!), ga je Jezus ozdravil bolezni in nad njim ni videl greha (!). Celo nečisti stotnik je pri Jezusu našel prijateljstvo, saj se je preroku zazdelo, da bolj vernega človeka še ni srečal. (Mt 8,5) (Lk 7,1).

Jezus pa je, kot že rečeno, verjetno tudi sam ljubil moške. Navajam: "Eden izmed njegovih učencev, tisti, ki ga je Jezus ljubil, je ležal blizu Jezusovega naročja. Simon Peter mu je pomignil, naj ga vpraša o kom govori. Ta se je naslonil na Jezusove prsi in mu rekel... " (Jn 13,23-25)

Homoerotični elementi so razvidni v besedah ljubil ga je, naročje, naslonitev na prsi... Jezus učenca ni le imel najraje od vseh apostolov (vključujoča, duhovna ljubezen), ampak "ga je ljubil" (izključujoča, seksualna ljubezen). Naročje in prsi pa homoerotični prizor potrdijo.

Nato sledi druga zgodba, zgodba z mladeničem Lazarjem, ki ga je baje od mrtvih obudil in ki ga je imel Jezus zelo rad (tisti, ki ga imaš rad/ Glejte, kako ga je imel rad- Jn, 11,1 in3 in 36-37). Heteroerotike izgleda sploh ni, čeprav je Jezus sicer do žensk prav zavidljivo odprt človek, Jezus ljubi enega apostola in pa Lazarja (no, saj ima tudi ostale rad, ampak tale dva sta edina, za katera vemo, da ju ljubi na nek prav poseben način...). Ali je še kje najti homoerotične elemente? Nadaljni odgovor dobimo pri Markovem evangeliju: "In vsi so ga zapustili in zbežali, neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, on pa je oblačilo pustil in gol pobegnil. " (Mr 14,50-52)

Kdo je ta mladenič? Pravzaprav je verjetno kar Lazar, kar kaže  odkrito antično pismo s fragmenti Markovega evangelija- pismo je dosegljivo na naslovu http://www.webcom.com/gnosis/library/secm.htm in še na drugih...

Neki Klement (domneva se, da gre za aleksandrijskega patriarha) za Mr 10,34 in pred Mr 10,35 navaja skrivno besedilo, ki ni bilo namenjeno javnosti:  "In prispeli so v Betanijo. In neka ženska, katere brat je umrl, je bila tam. In ko je prišla, je pokleknila pred Jezusom in mu rekla, ' Davidov sin, usmili se me'. Apostoli pa so jo grajali. In Jezus se je razjezil , odšel je z njo na vrt h grobu, in odšel je naravnost k umrlemu, iztegnil je predse svoje roke  in prijel za njegove, da ga je dvignil. Ko pa ga je mladenič zagledal, ga je ljubil in ga je pričel rotiti, da bi lahko ostal z njim. In ko sta odšla ven iz groba, sta šla v mladeničevo hišo, kajti bil je  bogat. In po šestih dneh mu je  Jezus naročil kaj storiti in zvečer je mladenič prišel k njemu, oblečen le v laneno oblačilo čez svojo nagoto. In ostal je z njim to noč, kajti Jezus ga je poučeval o skrivnostih Božjega kraljestva. Potem pa, ko se je zdanilo, se je vrnil na drugo stran Jordana." Nato omeni, da ".. ' nagi mož z nagim možem'in ostale stvari, o katerih si pisal, nisem našel. " Nato pa še: "In po besedah , ' Prišli so v Jeriho, 'skrivni evangelij dodaja le, ' In sestra mladeniča, ki ga je Jezus ljubil, in njegova mati in  Salome so bile tam, in Jezus jih ni sprejel. ' Mnoge ostale stvari o katerih si pisal, pa so videti in tudi so ponaredki. "

Slednji odstavek je pomemben,  ker razloži nelogično praznino (Prišli so v Jeriho. Ko je... odhajal iz Jerihe; nelogično, da ne bi v Jerihu nič počel, če se jo že omenja...), in pokaže, da se skrivni evangelij prilega javni različici. Lazarjevo ime tokrat ni omenjeno, ampak je ob primerjavi Marka z Janezom jasno, da gre za Lazarja. Jasno je tudi, da je goli mladenič, ki je pustil svoje laneno oblačilo, zelo verjetno spet Lazar...

Zgodba je tokrat spet homoerotična ("oblečen le v laneno oblačilo čez svojo nagoto")

Toda ostanki celovitega Markovega evangelija po Klementu baje nimajo nič opraviti z "nagi mož z nagim možem". Vendar je to popolnoma logično. Jezus je po židovskih predpisih lahko bil gej ali biseksualec, ni pa smel seksati z moškim ali gledati nagote. Zato je imel Lazar (le) laneno oblačilo čez svojo nagoto. Kaj in če kaj pa sta poleg širjenja nauka še počela tiste noči, pa bo ostalo neznanka. Po domače povedano, Klement se s svojimi nasprotniki Carpocrationci ne razhaja v tem  ali je Jezus po svojih občutjih gej/ biseksualec ali ne ampak ali je seksal (kar je gnusoba in Jezus zato ni Božji sin) ali pa ni (ker v tem primeru lahko je Božji sin).

Sprevrženi Rim in Bizanc; kontroverzni srednji vek

Odnos kristjanov do gejev se je poslabšal šele v obdobju propadanja cesarstva. Krščanstvo se je namreč v 2. in 3. st. močno razširilo med nežide in prodrlo v višje plasti rimljanske družbe, v sfero političnih spletk. Tako pa je prišlo do nesporazuma med židovskim svetom in svetom civiliziranih Indoevropejcev. Slednji v času pred zmagoslavjem krščanstva glede spolnosti niso imeli kakih posebnih ovir in so svoja nagnjenja tudi živeli (zlasti Grki, baje pa so izstopali tudi Galci). Zlasti nežidovski kristjani so Mojzesovo zapoved, da moška ne smeta seksati, razumeli kot prepoved homoseksualnosti same. Oni so prepovedano gejevsko spolno dejanje preprosto poistovetili z gejevskim spolnim nagnjenjem, kar pa so Židje ločevali (prvo je bilo prekletstvo, nad drugim se Gospod sploh ni razburjal). Židovska misel, ki se je vezala na stoo, je postala temelj za mobilizacijo spolne energije moškega v krščanskem svetu in je postala osnova za obdobja preganjanj gejev v kasnejši zgodovini.
Kljub drugačnim predstavam današnjega sveta o Cerkvi kot zagrizeni preganjalki homoseksualnosti nasploh, je zgodovinska resnica drugačna. Na začetku srednjega veka se Cerkev večinoma postavi v bran homoseksualnih pred težnjami, da bi homoseksualnost inkriminalizirali. To je zagovarjala z argumentom, da se javnim zakonom ni potrebno ukvarjati z zasebno in za državo in Cerkev nepomembno stvarjo (?). Hkrati pa so Cerkvi naklonjeni politiki Biblijo pričeli uporabljati za diskvalifikacijo nasprotnikov. Leta 390 je rimski cesar Valentinijan za homoseksualna dejanja odredil smrt na grmadi. Prav tako je Justinijan ugotovil, da se da politične nasprotnike premagati z obtožbami homoseksualnega nečistovanja. V sami Cerkvi so bili dolgo časa zelo previdni. Homoseksualnega seksa znotraj duhovščine še zdaleč niso kaznovali s smrtno kaznijo, marveč s pokoro- praviloma tako, da je bil moški trikrat huje kaznovan za svoje dejanje kot pa ženska. Cerkev je nadalje ločevala med seksom in življenjsko skupnostjo. Seks je bil prepovedan, možna pa je bila poroka med dvema moškima (!). Šele v 16. stoletju je Cerkev spremenila svojo liturgijo na tem področju.

Kasneje je Cerkev vse bolj krepila svoje pozicije nasproti vsem drugačnim- uspela je filozofsko poenotiti svoje vrste (Akvinski), podredila si je vse pogane razen muslimanov, bojevala se je za investituro, spustila se je v križarske vojne. Tako so drugačni lahko postali tarča cerkvenih napadov. V času med 12. in 13. stoletjem je prišlo znotraj Cerkve do pomembnih premikov- pojavili so se prvi primeri preganjanja čarovnic, hkrati pa so po 12. stoletju, ko so homoseksualne prakse in poroke dosegle vrhunec, pričeli aktivneje preganjati nezaželjeno obliko seksa. Homoseksualnost je v 16. stoletju postala osnova za splošno obtožbo zoper čarovništvo; od homoseksualnih nagnjenj pa do obtožbe vdajanja strastem je bil le majhen korak. Govorimo lahko o prvem res velikem pregonu homoseksualcev v Evropi. Zakonik Karla V. iz leta 1532 je za homoseksualni seks nadalje predvidel smrtno kazen ne le za moške, ampak tudi za ženske- pri slednjih je to novost, ki pa je ravno v zvezi s preganjanjem čarovnic. Leta 1560 je Cerkev razglasila, da je namen zakonske zveze izključno le rojevanje otrok. Ostala spolnost kot npr. homoseksualnost, je postala prekleta, ženska sumljiva. Za časa renesanse, ki se je vračala k raznolikosti, se sicer pojavljajo homoseksualni motivi v umetnosti, vendar pa je v renesančnih deželah kontrola Cerkve tudi najšibkejša. Obenem pa se širi meščanstvo, utemeljeno na nuklearni družini, ki je postala pomembno gojišče homofobije. Poveličevanje družine in spolne askeze postaneta del borbene (božanske) poklicanosti buržoazije nasproti razuzdani aristokraciji. Homofobija je nato na dan udarila zlasti v 20. stoletju, v obdobju drugega velikega pregona proti homoseksualcem.

Današnji svet s krščanskim izročilom

Današnja Evropa je še posebej zaznamovana s krščansko mislijo in tudi njenim odnosom do spolnosti. Gre za stanje duha, ki preveva vso evropsko podcelino in ni vezano na samo vprašanje veroizpovedi.

Tako se krščansko-evropska kultura  le počasi osvobaja hudih predsodkov proti homoseksualnosti, ker so Evropejci grešnost spolnega dejanja raztegnili na samo istospolno nagnjenost. Zaradi predsodkov ter še vedno velikega vpliva krščanstva na zahodno kulturo je za geje in biseksualce izjemnega pomena po eni strani opozoriti na Jezusovo strpno naravo in solidarnost z geji/ biseksualci, po drugi strani pa opozoriti na zelo verjetno biseksualnost samega preroka (nekateri se sprašujejo ali ni bil celo pravi gej).

Vloga seksualnosti v človekovem življenju večplastna. Po eni strani imamo npr. PSIHOLOŠKO RAVEN (užitek, potešitev strasti, želje po ugodju – temu za silo lahko odgovarja že samozadovoljevanje, odnos z živaljo), pa ESTETSKO (povezava s privlačnostjo - spolni odnosi med ljudmi), ALTRUISTIČNO (darovanje sebe drugemu), RAZISKOVALNO (raziskovanje kaj  se da s človekovo spolnostjo storiti) in REPRODUKCIJSKO RAVEN ( rojstvo OTROKA, kar je možno izključno z vaginalnim heteroseksualnim spolnim odnosom). Od vseh naštetih vlog, je v krščanstvu in judaizmu danes dovoljena le reprodukcijska vloga, ostale pa le omejeno znotraj te vloge. Dovoljena so tudi neobičajnejša nagnjenja, le-ta pa predstavljajo samo izziv in križ za življenje posameznika. Prepovedano pa jih je udejanjiti. Krščansko-evropska in islamsko-orientalska kultura  gresta  še dlje; prepovedana so tudi spolna nagnjenja.

Današnja liberalizacija Evrope je povzročila zanimive preobrate; »neobičajna« heteroseksualnost (oralni seks, danes postopoma tudi že analni) in »neobičajno« samozadovoljevanje sta postala družbeno sprejemljiva, medtem, ko geji še vedno niso družbeno emancipirani niti glede svojih nagnjenj, kaj šele glede spolnih odnosov.

Zanimivo, kajne.

 

Viri in povezave:
http://www.globaltown.com/shawn/secmark.html (14.11.2002)
http://www.geocities.com/Athens/Delphi/1723/roam/jesus.html (14.11.2002)
http://www.webcom.com/gnosis/library/secm.htm (14.11.2002)
http://www.geocities.com/gayreligion/index.html
http://www.gej-serbia.com/teorija/2000/00-02-15-sociologija/index.jsp
Greif Tatjana: Spet čisto dekle: seksualnost v tedniku Družina; Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, letnik XXIX, 2001, št. 202-203, str. 381-383
Košiček Marijan: Spolnost skozi stoletja; Cankarjeva založba 1978
Košir Matevž & Tratnik Volasko Tatjana: Čarovnice; Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995
Mantak Chia: Tao ljubezni, nega moške seksualne energije; Gnosis-Quatro, Ljubljana 1996
Sveto pismo, slovenski standardni prevod, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2000



URL članka je:
http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=article&sid=156