LJUBLJANA, 12. – Se bodo slovenski homoseksualci v kratkem lahko poročali? Kaže, da ja. Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve je v pripravi osnutek predloga zakona o registraciji istospolnih zvez, s katerim bi bile te v prihodnje uzakonjene. Besedilo osnutka predloga zakona, ki je izpeljava predloga sprememb zakona o zakonskih zvezah in družinskih razmerjih, ki so ga leta 1994 pripravili v uradu za žensko politiko, javnosti sicer še ni na vpogled.

Kot je slišati, pa naj bi urejal predvsem premoženjskopravna razmerja med obema partnerjema, na primer pravico do dedovanja, medtem ko bi bilo treba za kaj več (npr. za posvojitev otrok) spremeniti predvsem zakon o zakonski zvezi in družini. Ta zakonsko zvezo opredeljuje izključno kot zvezo med moškim in žensko oziroma predpostavlja, da je končni smisel zakonske zveze družina in reprodukcija, zaradi česar so istospolni partnerji iz nje seveda izvzeti.

Strpni do zvez, do posvojitev manj

Tako Tone Bricman , član delovne skupine, ki je pripravljala osnutek zakona, kot tudi drugi aktivisti in zagovorniki istospolnih zakonskih zvez z osnutkom predloga niso povsem zadovoljni. Takšen, kakršen je, naj bi pomenil zgolj minimum zahtev po izenačitvi pravic homoseksualcev s pravicami heteroseksualcev. Maksimum bi pomenila popolna izenačitev zakonskih statusov, ki bi omogočila tudi pravico do posvojitve otrok. Ravno tej pravici pa javnost najbolj nasprotuje. Po odgovorih naključno vprašanih Slovencev sodeč, ti kažejo dokaj toleranten odnos do sklepanja istospolnih zvez, bistveno bolj zadržani pa so do posvojitev. Na drugi strani njihovi zagovorniki iz homoseksualnih krogov na kritike, češ da družine, ki bi jih zasnovali istospolni partnerji, niso primerno okolje za odraščanje otrok, najbolj često odgovarjajo s primerjavo, da se je pred drugo svetovno vojno podobno razmišljalo o nezakonskih otrocih (bez očeta). Ker so bili po zakonu neizenačeni, so bili nekoč stigmatizirani, medtem ko naj bi bile danes stvari drugačne. Zakon, ki bi dovoljeval posvojitve, bi po njihovem mnenju deloval podobno. Otroci iz istospolnih družin bi sčasoma postajali vse bolj normalen pojav.

Kakorkoli že, dejstvo je, da so tudi v tistih državah, kjer so istospolne zveze že uzakonjene, zakoni napisani v podobno rezerviranem duhu. Razen na Nizozemskem, kjer pa je posvojitev dovoljena samo enemu od partnerjev (ni pa možna skupna), so iz zakonodaj drugih evropskih držav le-te izključene, zaradi česar se je ponekod razvil ilegalni trg. V Angliji so se že pred časom pojavili oglasi, v katerih homoseksualni pari iščejo lezbične pare, da bi jim rodili otroke, oziroma se povezujejo v skupna skrbništva.

Če bi zahtevali vse, ne bi dobili nič

Pri tem je treba omeniti, da nekateri, kot na primer ameriški publicist Andrew Sullivan, sploh menijo, da omejevanje istospolnih zvez na zvezo zgolj dveh oseb v primeru homoseksualnih parov nima pravega smisla. "Zakaj je odnos med dvema moškima izraz eksistencialnega stanja, odnos med tremi ali več moškimi pa zgolj dejavnost," se v enem od svojih zapisov sprašuje ameriški razumnik.

V Evropi bi ga bržkone razglasili za politično nekorektno osebo. Evropski parlament se v svojem priporočilu namreč nedvoumno zavzema za istospolne zveze. Z njihovo uzakonitvijo bi se Slovenija približala najbolj demokratičnim evropskim zakonodajam, kar bi bilo zanjo lepo spričevalo, je bilo večkrat slišati na nedavni okrogli mizi o istospolnih zvezah. Kljub temu, da naj bi zakon slovenskim homoseksualcem podelil zgolj status svojca, so zbrani aktivisti in drugi prisotni (nekaj časa je bila na okrogli mizi tudi Štefka Kučan) ocenili, da že samo dejstvo, da je osnutek pripravljen oziroma da bo, če se bo vladna koalicija o njem sporazumela, v doglednem času sprejet v parlamentu, pomeni bistven napredek in dobro podlago za nadaljnje razprave. "Če bi zahtevali vse, ne bi dobili nič. Priprave posebnega zakona smo se lotili tudi zato, ker je za obdobje po letu 2000 napovedano spreminjanje zakona o zakonskih zvezah in družini, pri čemer nameravamo prav tako sodelovati," je med drugim povedal Bricman. Kot je povedala Helena Kamnar , državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pri vladnem (koalicijskem) usklajevanju predloga zakona ne pričakuje večjih težav. Zakon o istospolnih zvezah je ne nazadnje zapisan v vladnem programu za leto 1998. V vladno proceduro bo predvidoma vložen v začetku prihodnjega leta, med poslance v državnem zboru pa naj bi prišel enkrat spomladi. Državna sekretarka je homoseksualce še opozorila, da brez lobiranja ne bo šlo.

Prvi so bili Danci

Prva država na svetu, ki je sprejela zakon o istospolnih partnerskih skupnostih, je Danska. V veljavo je stopil 1. oktobra 1989. Prva sta ga izkoristila Eigill in Axel Axgil, ki sta se poročila po štiridesetih letih skupnega življenja in se ob ovacijah sodržavljanov s poročno kočijo popeljala po Köbenhavnu. Kasneje je bil zakon sprejet tudi na Norveškem, Švedskem, Grenlandiji in Islandiji. Zakon ne predvideva posvojitve otrok, cerkvene poroke in pravice lezbijk do umetne oploditve v javnih bolnišnicah, sklene pa se lahko le v primeru, da je vsaj eden od partnerjev danski državljan.

Sedemdeset odstotkov Slovencev ne pozna nobenega homoseksualca. Izkazalo se je, da so tisti, ki kakšnega poznajo, manj homofobični. Polovica jih poroki med istospolnimi partnerji nasprotuje, dvajset odstotkov z njo soglaša.

Po nekaterih mednarodnih raziskavah naj bi bil vsak deseti moški homoseksualec.

Borut Mehle

Viri in povezave:
http://www.dnevnik.si