Sredi lanskega aprila, med zadnjimi pripravami na masovni washingtonski Gay Pride March in tik preden se je Clinton sestal z voditelji gay lobija, so rezultati dosedaj najobse‘nej{e raziskave o mo{ki spolnosti dramati~no skr~ile gay populacijo na desetino tistega, za kar je nekdaj veljala. Iz raziskave, ki naj bi pokazala, koliko mo{kih prakticira ne-varen seks, je razvidno, da se ima zgolj 1% od 3.321 anketiranih ameri{kih mo{kih za gaye. Dejstva, namenjena omejitvi {irjenja AIDSa (mo{ki {e vedno seksajo preve~ neza{~iteni), so postala oro‘je v rokah konzervativnih politikov v boju proti gay lobiju.
Drugo dejstvo je bilo, da se pedri pojavljajo v vsakem ~asu in v vsakem prostoru v pribli‘no istem procentu. Za~en{i z zafilozofiranimi gr{kimi pederasti, jih najdemo vsepovsod; celo v mra~nem srednjem veku, ko ni bilo sploh ni~esar, jih je bilo na pretek v samostanih.
^e je {tevilo pedrov v Ameriki v 40. letih padlo za celih 90%, ostane grenak okus in vpra{anje: le kam so vsi ti fantje {li?
Ne glede na njihovo kakovost jim verjamemo, ker je v njih skrita mo~. Posebno vesel jih je nedorasel gay, ki pozna ob sebi {e dva ali tri razvpite lokalne pedre in Mozeti~a, ki ga je videl na TV. Nekje prebere, da je »tak{nih« toliko in toliko in potem mrzli~no prera~unava, koliko je tak{nih v njegovem razredu, v vasi, pri nedeljski ma{i ipd. Kmalu ugotovi, da so {tevilke malo prida in se raje poda bolj u`itnim cvetovom gaylajfa naproti. Bolj pa bodo {tevilke uporabne za gay aktiviste, ko bodo neko~, ob skodelici kave, v prijetnem klepetu s predsednikom dr`ave, zanosno zrli v ro`nato prihodnost.
^e pozabimo na zgornje potro{nike {tevilk, so njihovi najpogostej{i naro~niki in konzumenti proti-AIDS-organizacije in v zadnjem ~asu tudi marketin{ke agencije. Prve predvsem za to, ker jih skrbi, kako se pedri obna{ajo v postelji, druge pa, ker so ugotovile, da roza bankovci {elestijo prav tako lepo kot drugi.
Statistika la‘e! Iz dejstva, da imajo {tevilke omejeno mo~, je iz{lo pravilo, da statistika la‘e. Tudi {tevilke, ki se ukvarjajo s pedri, niso izvzete, kajti kamor koli se ~lovek obrne, dobi druga~ne cifre. Zanimivo pri pedrskih statistikah pa je, da la‘ejo relativno ubrano. Najnovej{e raziskave v Franciji, Danski, Kanadi, Norve{ki, Angliji in ZDA se ustavijo med 1 in 4%. Zanimivo naklju~je je, da je 4% Kinsey dolo~il kot {tevilo mo{kih, ki so celo ‘ivljenje izklju~no homoseksualni.
Angle‘i so pri{li do spoznanja, da ima 6,1% tipov vsaj eno homoseksualno izku{njo (Kinsey je verjel v 37%), da jih je imelo 3,6% vsaj enega homopartnerja v ‘ivljenju, v zadnjih petih letih 1,4% in zgolj 1,1% v zadnjem letu. V raziskavi Marketing research bureau se je imelo 1988 5% Angle‘ev za homoseksualne, Guardian pa je 1991 na osnovi lastne raziskave zaklju~il, da je 5% Angle‘inj lezbijk in 3% biseksualk.
Najbolje so se odrezali Francozi, ki so 1989 objavili, da se je ‘e vsak ~etrti Francoz ‘e zna{el v postelji z osebkom istega spola. @al pa so predlani pokvarili vtis s 1,4% mo{kih, ki so imeli vsaj en »spolni odnos« (z mo{kim, kakopak).
Nekateri razlagajo ve~ kot o~iten prepad med Kinseyem in drugimi z vzdu{jem pred letom 1960, ki je bilo zelo nenaklonjeno predzakonskim hetero aktivnostim. Fantje naj bi zabavo pa~ iskali drugje. Baje je {e danes tako v orto islamskih dr‘avah (prepri~ajte se sami!). Vplivalo bi naj tudi opu{~anje dekli{kih in de{kih {ol in internatov, ve~ja odprtost dru‘ine in vzgoje. Vsekakor zelo vpra{ljiva trditev!
Sami raziskovalci pa priznavajo pomanjkljivosti tako telefonskih anket kakor tudi osebnega spra{evanja. Ljudje imajo marsikdaj tehtne pomisleke pred razkrivanjem svoje spolnosti, na primer v 24 ameri{kih zveznih dr‘avah, kjer je homoseksualnost {e vedno kazniva. Prav tako ostaja precej nejasno, kaj naj se razume pod izrazi, kot so homoseksualna izku{nja, spolni odnos med dvema mo{kima (tretjina gayev ne prakticira analnega seksa), homoseksualni partner in podobno. Problemati~na so celo zelo natan~na vpra{anja o spolnih tehnikah. »Pribli‘no 20% anketirancev ima bistveno napa~no predstavo o tem, kaj je analni seks!« so ugotovili na University of Chicago. Primerljivost podatkov dodatno ru{ijo razli~ne velikosti populacij, starostne omejitve in razli~ne razlage.
Kakorkoli ‘e, en odstotek ali deset, diskriminacija je diskriminacija. Mo~ni smo ravno toliko, kolikor lahko za svojo mo~ pla~amo.
BiK