Glasba
ROXETTE
Crash! Boom! Bang!
(EMI Records)
Roxette so bend s [vedske, ki so nekje na pol poti med pop popev~icami in ve~nimi umetni{kimi izdelki, pa~ primerni za neobvezno poslu{anje in namenjeni {irokemu profilu folka od teenagerjev (med katerimi imajo tudi v Sloveniji veliko fanov) do nekaj starej{ega folka. Roxette sta pravzaprav duo iz mo{ke polovice Per Gessleja (35) in »bolj{e« (?) polovice Marie Fredriksson (36), ki imata `e dolgo in pestro zgodovino. Prvi album »Pearls & Passion« (1986) je razen na [vedskem {el dokaj neopazno mimo, svetovni uspeh sta po`ela s komadom »The Look«, ki se skupaj z ostalimi singli »Listen to your Heart«, »Dressed for Success« in »Dangerous« nahaja na plati »Look sharp!« (1988). Svojo pravo podobo sta ustvarila s konceptualno in po producentski plati izredno dobro izdelano plato »Joyride« (1991), ki je verjetno najbolj{a, kar sta jih doslej posnela. S te plate je sledil cel kup singlov, med katerimi moramo na vsak na~in omeniti mega-hit »Fading like a Flower (Every Time you leave)« in »Spending my Time«, vseh petnajst komadov pa je ujetih v vrtiljak, vrve` in zabavo, ki se sklene z odhodom »Perfect Day«. V ozadju sli{imo cirku{kega napovedovalca, ki vabi na `ur, na joyride... (vo`nja z ukradenim avtom).
Njun najbolj posre~en komad sicer ni ovekove~en na nobeni plati - vsi se verjetno spominjate zimzelene »It must have been Love«, ki je bila sicer napisana `e pred leti, preden je bil posnet film »Pretty Woman«, po premieri filma pa je po`el svoj del slave.
Po svetovni turneji sta Roxette izdala l993 nekak{no (pol)‘ivo dvojno plato »Tourism«, ki vsebuje {tiri live posnetke s turneje »Joyride« (to so naslovni komad in »Things will never be the same« z iste plate, »It must have been Love« in »The Look«) pa dvanajst drugih komadov, posnetih v hotelskih sobah, na manj{ih koncertih, v studiu... torej turnejska plo{~a. Singla »How do you do?« in balada »Queen of Rain«, ki zapira album, sta bila dobri izbiri, ~eprav je izid plo{~e v primerjavi s prej{njimi minil dokaj tiho in je ostalo veliko pesmi neopa‘enih (»Rain«, »Never is a long Time«, »Silver blue«...). Nato sta se Per in Marie posvetila dru‘inskemu ‘ivljenju in si omislila zakon (ne sicer eden z drugim, kljub temu da njunih izjav o »dobrem prijateljstvu« ne gre stoprocentno verjeti).
No, in Roxette sta zopet tu, z novim look (Per si je pustil dolge lase in si tako po mnenju ve~ine uni~il imid‘); album »Crash! Boom! Bang!« z odli~no zunanjo podobo v obliki {ahovnice z rumeno-rde~imi napisi prina{a zvok, ki smo ga od njiju dokaj vajeni, plata pa je {e najbolj podobna »Look sharp!«. Singl »Sleeping in my Car« so na MTV ‘e dodobra prevrteli, ~eprav je eden bolj{ih komadov s plate naslovna balada. Med petnajstimi izdelki naletimo tudi na tr{e (»I love the Sound of crashing Guitars« in uvodna »Harleys & Indians«). »Do you wanna go the whole Way« je posve~ena Led Zeppelinom, Marie pa je sklepno balado »Go to Sleep« posvetila h~erki Josephine (1). Skratka, »Crash! Boom! Bang!« bo ena od plat leto{njega leta, pa najsi nam je to v{e~ ali ne. Super pop za party.
Jadran with a little help from my sister
Koncert na Metelkovi
Tromatism
Nastop mlade francoske glasbene skupine Tromatism je bil eden tistih, ki bodo v zgodovini Metelkove zapisani kot veliki dogodki. Nikomur, ki smo v Channel Zero vztrajali do poznih ur, da bi do‘iveli nastop Francozov, ni bilo ‘al, saj smo imeli kaj videti. Njihov glasbeni nastop je spremljala slikovita predstava, izvedena s pomo~jo raznih rekvizitov, ali bolje, s pomo~jo raznih rekvizitov so izvedli slikovito predstavo, ki jo je spremljala techno glasba. Bil je dogodek, da nisi mogel ostati ravnodu{en. Verjetno ga je vsakdo do‘ivljal in spremljal po svoje. Sam sem ga razumel kot mo~an protest in odpor proti ustaljenim latentnim »obscenostim« dru‘be in sveta nasploh, naprej, proti »civilizacijskim dobrinam«, s katerimi se ~lovek trka po prsih, pa ne zaznava, da se mu ‘e vra~ajo kot bumerang, pa tudi proti ve~plastni ali dvojni morali sodobnega ~love{tva, ki ne ve, da v svoji ‘ivljenski orbiti ve~ne pozabe le vegetira, fizi~no in duhovno. Tako impresivnega sporo~ila, ki ostane v zavesti s pomo~jo igre in glasbe, brez bojazni, da bi zabredlo v banalnost, je zmo‘en le predstavnik rafinirane francoske kulture, in to skupina Tromatism brez dvoma je. Bili so intenzivni in prepri~ljivi.
^love{tvo se {e ni zavedelo, da drvi v kataklizmo, morda se tudi nikoli ne bo. Sam ji {e nikoli nisem bil tako blizu kot tisti ve~er v Channel Zero na Metelkovi...
Frenk Fidler