Ogledalo medijev
Mediji bi najbr‘ z desetletnico slovenskega gay in lezbi{kega gibanja opravili kar na hitro, v stilu »slovenski homoseksualci praznujejo«, in dodali {e kak{no o »sprejemanju druga~nosti«, pa so se stvari zakomplicirale in se je zgodila diskriminacija, ki jo je bilo treba nekoliko bolj obdelati. V spodobni meri, seveda, ki ni smela prese~i razburjenja zaradi medveda, ki je pou‘il nekaj ovac.
Najlep{i primer, kako se obdelujejo tozadevne, o~itno nadvse delikatne novice, je TVS, ki je potrebovala celih 26 ur, da jo je posredovala z Ljubljanskega Gradu. Mimogrede: TV hi{a je od njega oddaljena ve~ kot kilometer, kar ni kar tako. Tudi konkurenca drugih »dogodkov« je bila tako neusmiljena (kot »najve~ja slovenska pipa« v osrednjem sobotnem Dnevniku), da je zadeva pristala v tretjem Dnevniku TVS {ele v soboto. Voditeljica je skrajno anemi~no napovedala, da »slovenski homoseksualci praznujejo obletnico, ob kateri so pripravili vrsto prireditev«. Sledilo je poro~ilo z Gradu, z obveznim Mozeti~em, ki se je zapeljivo smehljal in povedal nekaj na temo fa{izma, in ministrom, ki je spomnil na zasluge homoseksualcev za »transformacijo slovenske dru`be«. [emi v velikem planu sta bili za posladek. Sobotno Delo je bilo hitrej{e, tako hitro, da je na drugi strani za krepkih pet let prehitelo dogodke z naslovom Roza klub praznuje desetletnico obstoja. Pa tudi sicer je Jelena Ga}e{a vse gibanje preimenovala v Roza klub, pozabila pa na pravega slavljenca Magnusa. Vendar ji zapi{imo velik plus, saj je ena redkih, ki je z okrogle mize sploh poro~ala.
O »nesporazumu« okoli slavljenca je v soboto na kratko poro~ala tudi Republika - na prvi strani, naslovljeno Zaplet ob desetletnici - gala prireditev je odpadla. Naslednji dan se je v Nedeljskih temah opogumila s celostranskim ~lankom »Mega `ura« na Gradu ni bilo, ker oblast ni bila za to in dolgo~asnim podnaslovom Na{a strpnost na izpitu. Katarina Novak na za~etku potarna, da so ji dogodki prikrojili usodo po svoje, zaradi ~esar je morala nameravani historiat mo~no aktualizirati. Tudi tokrat ni {lo brez Mozeti~a, ki je moralo zgodbe orisal: »Vse je bilo bolj tako, kot ~e bi rezervirali prostor v gostilni, pri{li nato vanjo z desetimi ~rnci in bi gospodar dejal: tako ne gre, saj niste povedali, da boste pripeljali ~rnce«. Sledi {torija o neki mami, ki je tako zna~ilna, da naj ostane brez komentarja. Minister Gantar pa je povedal, da pri takem »komuniciranju« ne »gre za jezik sovra{tva, pa~ pa za jezik idiotizma« in da »nekateri takih stvari ne po~nejo namenoma, ampak z veliko stopnjo ravnodu{nosti do stvari, ki jih ne poznajo in se jih ne ti~ejo«. Nova pa je bila predstavnica mestnih oblasti Branka Lovre~i~, ki je videla, »da so ljudje zelo prizadeti« in materinsko toplo upala, da bo zavest ljudi toliko napredovala, »da ljudje ne bodo poni`ani ~akali pred vrati«.
Na kratko je poro~al tudi Dnevnik, v katerem preberemo, da so »predsedniku vlade dr. Drnov{ku poslali peticijo, v kateri zahtevajo spremembo zakonodaje, tako da bo skladna z ustavnim na~elom enakosti, po katerem so ljudje enakopravni ne glede na njihovo spolno usmerjenost«. Na 13. strani pa pod sliko Evgena Juri~a pi{e »Gay kultura: Vse sodobno je spodobno«.
Homoseksualci, ven iz gradu se je svetilo na naslovnici ponedeljkovih Slovenskih novic, za ilustracijo pa je spet stregla neka {ema. Na tretji strani je razlo‘il svoje poglede grdo blateni najemnik lokala na Gradu Dejan Novak, ki je {ele »nekaj ur pred prireditvijo po radiu sli{al, da imajo prireditev homoseksualci« in se je zbal, da »bi pri{el na slab glas. ^e bi to dovolil, bi verjetno zgubil svojo klientelo«. Novak si je tako re{il »dober glas«, kar pa ni uspelo Janezu Lesarju, ki so ga Slovenske novice ujele na la‘i: nasprotoval naj bi zaradi gradbenih del, »vendar na tistem delu dvori{~a ni bilo ne duha ne sluha o velikih gradbenih delih«. ^e je Lesar pri{el na slab glas pri homoseksualnih Slovencih, pa ima veliko mo‘nosti, da bo bolj milo zvenel Bogu, saj bi na njegovi zemlji Dru{tvo Slovencev iz Nove Zelandije rado zgradilo kapelico. Izseljenci so si pri NASA izprosili satelitski posnetek Lesarjevine, Slovenske novice pa so ga objavile tik nad naslovom o izgonu homoseksualcev. Izvedeli smo tudi, da je Lesar »prepri~an radiestezist« in da so na zemlji{~u, katerega lastnik je, zaznali »mo~no pove~ano sevanje«. Bog ve, ~esa.
Incident so z gosti v studiju obele‘ili tudi v kulturnem koti~ku Studia City. Sonja Polanc je najprej duhovi~ila o »jeziku strpnosti in sovra{tva« in tako vpletla ni~ krive in ni~ dol‘ne pisatelje, nakar je sledila invazija na Novaka, ki pa je po mo{ko prenesel vse napade gay in lezbi{ke inkvizicije: ~e bi bilo treba, bi to storil {e enkrat! ^e ‘e nista prav sadisti~no u‘ivala, pa sta se Gusti Leben in Miha Zadnikar vsaj privo{~ljivo nasmihala neusmiljenemu mrcvarjenju nespametnega Novaka. Tak{no je ‘ivljenje - enkrat prvi drugega, drugi~ drugi prvega!
Po nekaj dneh pedrskega norenja so se stvari vrnile v stari tok, in ko je ‘e kazalo, da je diskriminacijski dogodek pozabljen, so primer vzeli v roke komentatorji. Ne da bi hoteli re{iti homoseksualne Slovence neusmiljenega tla~enja, pa~ pa so jadikovanje nad lastnim polo‘ajem ilustrirali na ramenih pedrov. Glejte, bolj ko jaz so zatirani samo {e toplovodarji!
Dol s toplimi bratci in kolesarji! se je glasil komentar V ospredju Toneta Vrhovnika v Republiki. Ko se je na~udil hitrosti, s katero se dandana{nji vozijo kolesarji, ni mogel prehvaliti organizatorjev Gira in re‘iserja TV prenosa, ki je »naredil Slovenijo tako lepo, da smo {e domorodci zijali, cerkva pa na{el toliko, da bodo po svetu mislili, da jih imamo ve~ kot stanovanjskih poslopij«, nato pa se je na mile vi‘e zjokal, ker Ljubljana ni sprejela ponujenega etapnega cilja. In izpeljal ugotovitev: »Da mestna oblast preganja homoseksualce, jambore komunisti~ne preteklosti, alterkulturnike in demokracijo nasploh, je jasna stvar. @al pa so se v skupino preganjanih rde~karsko-gay-metelko-levi~arjev ‘e lani uvrstili tudi {portniki - s posebnim poudarkom na kolesarjih«. Sklene, da »gospodo na Magistratu za svoje podlo‘nike prav malo briga. Pa naj si gre za homoseksualce, kulturnike ali ljubitelje kolesarstva. No - nekaj demokracije pa v tem vendarle je.«
Vpra{anje, zakaj James Joyce nikjer ni omenil no~i, ki sta jo z ‘eno pre‘ivela v parku ljubljanske ‘elezni{ke postaje, ko sta prehitro izstopila iz vlaka, je Andreja Blatnika v Republiki pripeljalo v »dana{nji ~as, v katerem tudi kdaj kdo stopi stopi z vlaka v napa~nem mestu. In ki tudi premore zgodbe o usodni razliki med resni~nostjo in ~lovekovo predstavo o njej.« In na hitro opravi z Novakom: »No, njegova zadeva, bi lahko rekli, biznis je biznis, tudi ~e ga kdo dela v lastno {kodo...«. Lesarja zmasira nekoliko bolj na trdo: »Dokaj nenavadno je, da je zani~evanje dolo~enega dela prebivalstva tega mesta pripravljen javno izpovedovati, {e bolj nenavadno, da kljub temu ostane na svojem polo‘aju. Ne le v Ameriki, celo pri nas ~lani vlade odstopajo zaradi manj{e krivde, kot je nestrpnost do druga~ne rasne, nacionalne ali spolne opredeljenosti.« Nebo nad ‘elezni{ko postajo...
Najbolj zajedljiv pa je bil Marko Zorko v Sobotni prilogi Dela pod naslovom Sram me je... »Na tihem se lahko tola`i{ s tem, da so najbolj gore~i (topli) sovra‘niki tisti, ki so v najskrivnej{ih koti~kih svoje du{e nagnjeni tja, saj veste tja, pa se gnusijo sami sebi in nimajo toliko jajec, (»Ni~ jajec, ni~ jajec!« - B. Shaw - Devica Orleanska) niso toliko mo{ki, da bi si upali biti homoseksualci. In grajski lastniki so si zdaj pridobili naklonjenost natan~no te spu`vaste populacije in {e raj{i se bodo zbirali na gradu. Tako bo namen dose‘en, vendar zdaj v resni~no iztirjeni obliki.«