Ko se mo{ki spremeni v `ensko


Med ameri{kimi poslovne‘i in direktorji velikih podjetij je ogromno heteroseksualnih transvestitov, ki se po napornem delu v pisarni radi sprostijo tako, da se zve~er prelevijo v zapeljive ‘enske. Tudi v Sloveniji so se nekateri mo{ki odlo~ili, da izkoristijo to svojo »prednost«. Nekateri za sprostitev, drugi zaradi posla. Prav pri »uporabi« transvestizma zaradi posla prihaja pri ljudeh do nerazumevanja in zani~evalnega gledanja na te ljudi. ^e pogledamo, kje vse se pojavi transvestizem, potem bomo ugotovili, da je v bistvu transvestizem v vseh nas.

Podnevi nosijo mo{ke obleke, bele srajce in kravate, zve~er pa si nadenejo svilene halje in tanke nogavice s pasom in obujejo ~evlje z visoko peto. K redni opremi sodi tudi dolga lasulja in li~ila. In kak{en je mo{ki, ki se spremeni v ‘ensko? Nekateri so kot ‘enske zavidljivo lepi, drugi malo manj, nekateri elegantni, drugi kot najslab{e pocestnice. Vse je odvisno od razpolo‘enja in po~utja posameznika. In kaj je pravzaprav travestija in kaj transvestizem in kdo je travestit in kdo transvestit?

^e pogledamo v Leksikon dr‘avne zalo‘be Slovenije, lahko pod gesli zasledimo naslednje razlage:
TRAVESTIJA: humoristi~na ali satiri~na predelava resnobnega dela.
TRAVESTIT: humorist ali satirik, ki dolo~eno resnobno delo prika‘e v obliki humoristi~nega ali satiri~nega dela.
TRANSVESTIZEM: prevzemanje socialnih pojavov in znakov nasprotnega spola; obla~enje, li~enje.
TRANSVESTIT: ~lovek, ki se preobla~i in li~i ter prevzema socialne pojave nasprotnega spola.

V~asih so bile norme obla~enja strogo razdeljene na mo{ke in ‘enske. Za mo{ke so bile zna~ilne hla~e, za ‘enske pa krilo. V tem stoletju so za~ele nositi hla~e tudi ‘enske. ^e se sklicujemo na strokovno definicijo transvestizma, potem so ‘enske tiste, ki to po~nejo vsakodnevno. Vendar je njihov na~in transvestizma manj spektakularen. [kotska mo{ka narodna no{a ima v sebi del transvestizma, saj zajema krilo. Transvestizem se najpogosteje pojavi v ~asu pustnih nor~ij, ko se mo{ki oble~ejo v ‘enske, po navadi z likom manjvrednosti (pocestnice, ~istilke), medtem ko ‘enske postanejo mo{ki. V kulturni dejavnosti se transvestizem velikokrat pojavi na odrskih deskah, pa tudi v glasbi. Na televiziji, zlasti tuji, se skoraj vsak dan pojavi kak{ni mo{ki, tako prepri~ljivo oble~en in maskiran v ‘ensko, da gledalci ne vedo, da je nastopajo~i v bistvu mo{ki. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na bistvo, da transvestizem sploh ni ni~ nenavadnega. Morda pri nas, ker tega pojava {e ni toliko ali pa se dogaja v zaprtih dru‘abnih krogih in pri posameznikih. Sam transvestizem, torej preobla~enje, pa je zelo povezan z imitatorstvom - posnemanjem in opona{anjem drugih, na primer v glasbi. Imitatorji se mo~no poslu‘ujejo transvestizma, kajti ‘e samo njihovo delo je posnemanje originala, tako po obla~enju (ali stilu obla~enja) kakor tudi po osebnosti. Torej bi lahko za mo{kega, ki se preobla~i v ‘ensko in posnema in opona{a njeno delo in osebnost, rekli, da je imitator. Imitacija je ponovitev tujega izdelka glede na videz. Transvestizma ne smemo primerjati in povezovati s homoseksualnostjo! Veliko transvestitov je biseksualno usmerjenih, nekaj tudi heteroseksualno.

Nekateri ljudje se preobla~ijo zato, ker se v svojem telesu (mo{kem) po~utijo ‘enske in `elijo biti ‘enske v vsakdanjem ‘ivljenju. Temu pojavu se pravi transeksualizem, lastnosti pa transeksualnost. Preprosto povedano: to je takrat, ko je du{a ‘enske ujeta v mo{kem telesu, in obratno. Ti ljudje pogosto zelo trpijo in le redki se podvr‘ejo te‘ki in naporni transformaciji telesa (operaciji spola).

In kako je s transvestizmom v Sloveniji?

V Sloveniji se transvestizem javno pojavlja zadnja {tiri leta. Pred tem se je pojavljal samo v ~asu pustnih nor~ij, kajti takratna dru‘bena ureditev nikakor ni sprejemala tega »nenormalnega« pojava. V svetu pa se je transvestizem mo~no raz{iril, tako da danes na cesti sploh ne ve{, ali vidi{ ‘ensko ali mo{kega. Slovensko trans-sceno je prvi zbudil znani imitator Salome, kmalu za njim pa {e imitator Elena, ki z njim sedaj osvaja srca vseh nas. ^eprav teh dveh imitatorjev ne moremo razglasiti za za~etnika trans-scene, pa lahko trdimo, da sta originalna. Najprej sta se pojavila na alter sceni ljubljanskega K4, kasneje sta {okirala s TV nastopom, pri{la v ~asopise in sedaj nastopata po Sloveniji. Ljudje in ~asniki so zanju pokazali veliko zanimanja. Zanimanje za njuno delo so pokazali tudi razni zalo‘niki. Pojav je enkraten in prvi pri nas, to pa je treba izkoristiti. Vsi vemo, da je treba kovati ‘elezo, dokler je vro~e.

Slovenska javnost se je na pojav transvestizma odzvala zelo raznobarvno. Veliko je tistih, ki podpirajo prizadevanja in cilje, mnogo pa je {e takih, ki na vse skupaj gledajo s prezirom, vendar potem, ko ugotovijo, da to ni noben bav-bav, spremenijo mnenje. Transvestiti velikokrat prihajajo v konflikte na delovnih mestih, v dru‘bi. Morda zato, ker so s svojo pojavo preve~ izzivalni in se ne znajo obvladati. Nekje sem zasledila lep stavek nekega starej{ega transvestita, ki pravi: »Nikoli si ne dovolim, da bi me pogledi sprovocirali. Vedno sem realen. ^e me pogleda mo{ki, mu pogled vrnem, to pa je tudi vse. Nikoli nisem vpadljiv in nasilen. ^e me ogovori neznanec, vedno po~akam do konca, da vidim, kaj ho~e. [ele na to mu dam odgovor. ^e je kdo do mene nesramen in se obna{a, kot da sem nekaj manjvrednega, grem naprej z dvignjeno glavo, ker vem, da sem nekaj ve~.«

Lepe besede, in ~e bi se jih dr‘ali vsi, ne samo transvestiti, potem bi bili redkeje v konfliktnih situacijah.

Upam, da sem vam s tem pisanjem razlo‘ila nekaj pojmov v zvezi z vsakdanjim pojavom in pomenom transvestitov. Morda sem kak{en del teme namerno izpustila, zako da mi lahko pi{ete na znani naslov, mi pa bomo poskrbeli za to, da se bo o tem {e pisalo. Pa lepo se imejte.

Va{a teta Pehta