Pisma bralcev

O Ljubljanskem gradu

Ob desetletnici gay in lezbi~nega aktivizma v Sloveniji je bil napovedan gala ve~er na Ljubljanskem gradu (27. maja ob 20. uri). Vsi tisti, ki redno prebirate na{o gay literaturo (Keke©, Revolver), poslu{ate poleg kaset tudi radio, berete pa tudi slovenske ~asopise, ste za to vedeli.

27. maja je bil lep ve~er. Po kraj{em sprehodu in obisku picerije v stari Ljubljani, sva se s fantom odlo~ila, da greva pogledat, kaj se na Gradu dogaja. Zagrizla sva se v strmo pobo~je in nekako na sredini sva bila ‘e obve{~ena, da je prireditev prepovedana - ker naj ne bi ustrezala namembnosti gradu - to je kot nekega protokolarnega (?) objekta. Druga verzija bi lahko bila tudi ta, da ljubljanski vladi in njenim posameznikom to ni bilo po volji. Po prihodu na grad, nekoliko optimisti~no, da se bo vendarle kaj zgodilo (dogajalo), sva opazila gru~o ljudi, ki so razo~arani postavali pred gradom. Po pogovoru in podpisu peticije sva nadaljevala svoj ve~erni sprehod.

In moje osebno mi{ljenje? @al mi je, da nas ljudje {e vedno ne razumejo, da gledajo na nas kot na nekak{ne izme~ke sodobne dru‘be, ~eprav vsi dobro vemo, da je homoseksualnost prisotna v vsej zgodovini (Gr~ija, Rimsko cesarstvo,...). [ele s pojavom kr{~anstva se je o nas izoblikovalo negativno mnenje in ‘al se tudi razmere pri nas le po~asi spreminjajo. V~asih na bolje v tem primeru pa na slab{e. Odnos de‘urnih krivcev (ne bom napisal, kdo je glavni krivec, ~eprav to vsi vemo) do homoseksualcev je ‘al dale~ pod kritiko. ^e bo Slovenija vendarle vstopila v Evropsko skupnost, bo morala spremeniti tudi tak{ne poglede, saj so glede homoseksualnosti in odnosa do druga~nosti zelo jasni.

Gregor

Dragi Gregor! Tudi meni je seveda `al in sploh nam je vsem zelo hudo... Vendar, ~e se `e ne spra{ujemo, kdo je glavni krivec, da stvari so, kakr{ne so, se pa lahko vpra{amo, kdo bi lahko kaj napravil, da bi bile stvari druga~ne. To pa sva ti in jaz, kajne?

Pedri in poezija

Lep pozdrav. Rad bi sodeloval z raznimi zanimivimi ~lanki ali zapisi v va{em oziroma na{em ~asopisu Keke(c). @elim vam veliko uspehov pri nadaljnem delu. Za prvi~ vam po{iljam dve poeziji in sicer: meni najlep{o ljubezensko pesem vseh ~asov, ki jo je Michelangelo Buonaroti napisal prijatelju, in pesem Pier Paola Pasolinija, ki jo je napisal svoji mami. Prevod prve je delo Alojza Gradnika in je objavljena v knjigi Michelangelo, ki je iz{la pri nas, drugo pa sem prevedel sam.

Sicer pa pripravljam nekaj zanimivih ~lankov, ki vam jih mislim o priliki poslati v upanju, da bodo zanimivi tudi vam in da jih boste objavili.

Piran 30. 3. 94, PAL ^e en ~ist plamen, ena ‘iva nada,
~e ena sre~a le je dele‘ dvema,
~e ena je usoda le obema,
en duh in ena volja srcu vlada,

~e ena du{a ve~na v dveh telesih
dviguje k vi{ku jo s perutjo isto
in ~e ljubezen kakor sonce ~isto
gori v njih prsih in ‘ari v o~esih,

~e sebe ne, le drugega ljubiti
na en na~in samo in z isto mero
oba ‘elita k ciljem istim priti,

~e tiso~ more{ kot stotino {teti
za tak{no vez ljubezni, tak{no vero,
kako zlovoljnost more to razdreti?

V uredni{tvu se opravi~ujemo, ker pismo in pesem objavljamo z zamudo. PAL, oglasi se!

Prvo pismo

Najprej vas bi vse lepo pozdravil in pohvalil glede revije Keke(c). Res je dobra, samo redka. Upam, upam, da vam bo kasneje uspelo, da bi izhajala dvakrat mese~no. Do sedaj sem prebral {tiri {tevilke in nimam pripomb, razen ene male. Pisali ste o fitnes klubih. Zelo fino bi bilo, ~e bi v kateri od {tevilk objavili naslove ter {tevilke, saj bi se zelo rad v~lanil v fitnes, samo ne vem, v katerega in kje. ^eprav nisem iz Ljubljane, tukaj ‘ivim. Ravno tako nisem ve~ v najstni{kih letih, bi pa rad dopolnil videz svojega telesa, predvsem mi{ice ramen ter rok. Upam, da se mi bo s trenerjevo pomo~jo posre~ilo pridobiti mi{ice, rad pa bi spoznal tudi kaj novega. Toliko, dragi frendi, za prvi~. Upam, da se vam bom {e javil.

Brane iz Ljubljane

Dragi Brane! Kaj naj re~em? To, ali nam bo{ {e pisal, je pa~ odvisno samo od tebe. Na tvoja vpra{anja pa ti je odgovorila teta Pehta na strani 10.