12. številka, maj 1997

brezplačno

POLONCA V TIVOLIJU

KAKŠNI SO NAŠI ODNOSI
S CERKVIJO?

NAJ GOVORI TELO!
recenzija

ŠNELKURS PATOLOGIJE
RAZMERIJ
tema številke

RADA BI BILA ZVEZDA
vizualije

ME LJUBIŠ, FANT?
zgodba

SENZACIONALNO!
Odkrit izvor hetijev
enoceličarjev

GEJ VODIČ

Živjo!

Vseeno imamo možnost, da si prijatelje izbiramo sami, in se tovrstnim destruktivcem v večini primerov lahko izognemo.

Uspešno smo se jim izognili tudi pri Kekcu - 24. maja smo se odpravili na izlet na Češko kočo. Udeležencev je bilo le šest, kljub temu pa smo se odlično zabavali. Vendar se tudi med »normalneži« (kot se sami radi imenujejo; beseda pogosto nima nobene zveze z realnostjo) najdejo črne ovce. Vaš cenjeni urednik je tako postal žrtev elektronskega nadlegovanja. Nekemu surferju po Internetu se je zazdelo, da naš časopis ne bi smel imeti takšnega imena (ki da je primerno le za otroški časopis ali revijo o gorskemu življenju), debata pa se je potem razvila do točke, kjer mi je zaupal, da bi bilo treba pedersko propagando prepovedati, ker bi lahko kak »normalen« fant ali deklič kaj takšnega poskusil in bi ga poskus »potegnil« v homoseksualnost, potem pa mi je šokirano povedal, da se pedri hočejo celo poročati.

Keke© ostaja Keke©, prav zaradi nestrpnežev pa pripravljamo obsežno pedersko propagandno akcijo, ki se bo začela v juniju. »Istospolna poroka - da ali ne?« pa tudi ni več vprašanje, vprašanje je le »Poroka - kdaj?«. Kljub vsem dvomljivcem, tudi v naših vrstah, ki menijo, da to ni potrebno. Konkretna odločitev za (konkretno) poroko ali proti njej še vedno ostaja v rokah posameznikov.

Urednik

P.S.: Elektronskega Kekca najdete na naslovu http://www.ljudmila.org/siqrd/KeKe/, uredniku pa lahko pošljete elektronsko sporočilo na naslov siqrd@mila.ljudmila.org. Konkretni naslovi pa so kot vedno zapisani v kolofonu.

Mama ene polovice srečnega para iz prejšnje številke pa je na brutalen način ugotovila, da ima zeta. Najprej je našla Kekca, ki se je valjal po mizi tretjega B., potem pa je še ugotovila, da imata tretji in četrti B. enaka prstana. Pravi, da ji ni nič jasno.

Še nedolgo tega heteroseksualni tretji M. si je našel fanta. Srce mu je ogrel mariborski drugi B. V javnosti se skupaj le redko pokažeta, naši viri pa so ju opazili med poljubljanjem na železniški postaji, preden sta se odpravila na romantičen vikend v Bohinj.

Internetovski krožek zadnje čase s svojim narcisizmom najbolj zabava nekdo, ki se predstavlja kot drugi M. Že v predstavitveni vrstici mu piše, da je »The beautyfull one« (sic!), o tem pa poskuša prepričati tudi ostale sotrpine na kanalu. V uredništvu si tega čudeža naravne lepote še nismo uspeli ogledati, sklepamo pa, da velja pregovor: lastna hvala, cena mala. Le tako lahko pojasnimo, da se ubožček neprestano reklamira in razlaga ljudem, kje vse ga lahko vidimo. Tako smo šokirani opazili, da je bila tema kanala enkrat »M. vam bo danes od enajstih naprej na voljo na Metelkovi«, drugič pa »Welcome to Disco X (neplačanih reklam ne objavljamo, op. ur.) (M. will be there!!)«. Če ga že ne rešuje lepota, ga agresivna samoponujevalna kampanja gotovo.

V omenjeni diskač pa se je odpravil tudi drugi R., ki nam je o tem čudežu naravne lepote vedel povedati le to, da njegovega obraza ni videl, ker je bil skrit za štirimi kilami pudra. Pa vendar se je drugemu R. obisk te diskoteke izplačal, saj je tam spoznal drugega E. in se zaljubil. Ostalo je le pri avanturi, saj se je drugi E. par dni za tem dogodkom skupaj s tretjo E. zaprl v WC na Metelkovi. Kaj sta tam počela, sicer ne vemo (he he), slišalo pa se je ritmično vzdihovanje in rožljanje sponke na pasu, vsekakor pa je drugi R. prvemu R. potem priznal, da sedaj ve, kako se počuti.

Že omenjeni WC pa očitno postaja privlačen tudi za drugačne čudake - prvi M. je tam našel svoje kolo, za prenos pa so odgovorne neznane osebe (mogoče duh z Metelkove?). Po tudi sicer zagrenjenem obrazu našega prvega M. pa bi lahko sklepali, da si strašno želi, da bi nekdo v WC namesto njegovega kolesa odnesel njega.

Nemalo zgražanja - ne le med kritičarkami - je povzročil A., ki se je kao zaljubil v G. V ljubezenskem deliriju je svojemu četrtemu M. (ki je med prvomajskimi prazniki obiskal »eno teto v Grazu«, kot se je izrazil sam) sporočil, da se njune »poti na tem mestu razhajajo«. Delirij ni trajal dolgo, za podrobnejša navodila za ravnanje v takšnih primerih pa si preberite Šnelkurs patologije razmerij.

V večnih loviščih (nedeljski K4) pa je lahko vsak amaterski psiholog ugotovil, kdo se meče za kom. Med prvomaysko revolucyo so revolveraši streljali predvsem tisto, kar so želeli dobiti v posteljo. Povedali pa ne bomo nič - imeli ste priložnost za opazovanje in če je niste izkoristili, je to vaš problem.

Pa še to...

Predsednik in ustanovitelj Avto Moto Gay Touring Kluba, drugi A., se je z zadnjega izleta v štajersko prestolnico zopet vrnil z defektnim avtom - vsled močnega loputanja z vrati jo je tokrat skupila šipa. Na pomoč sta tokrat namesto AMZ priskočila karton in v avtu odprta marela.

kekepress

ilustracije: Jammy

Eurosong : Tiffany = 1.300.000.000:5

kekepress

Polonca v Tivoliju

Zadnji topli dnevi so prinesli v deželo poletje. To pa je tudi čas vročine v mestu, ki pa se je ne veselijo vsi. Med njimi je najbrž tudi poslanka v slovenskem parlamentu Polonca Dobrajc. Naši viri so jo lani ravno ob tem času, na začetku poletja, na parlamentarnih hodnikih slišali precej negodovati zaradi vročine. V dvorani je tekla dolgočasna razprava, na hodniku pa živahna in zelo sproščena debata. Par poslank z Viko Potočnik na čelu je namreč zagovarjalo nočne sprehode, ki so po dolgem vročem dnevu kot pravi balzam za človeka.

»Ja, sam kam naj pa človek gre v tem razbeljenem mestu!« je otožno rekla poslanka Dobrajčeva, in v pojasnilo dodala: »Imam dve ogromni dogi in si morate mislit, zadnjič sem kot ponavadi šla čez Tivoli, ampak grmovja so zdaj polna unih, k se tam, no, sej veste… buzerirajo… in psa sta me vlekla od grmovja do grmovja… Mislim, lepo vas prosim«

Vrlo poslanko je potem Vika Potočnik nadrla, da je homofobična. Trenutek tišine je nato prekinila Dobrajčeva, ki se je spomnila, da je po mučnem sprehodu doma z Zmagotom že ne vem katerič gledala res en super film - Cabaret... Živahen klepet je tako stekel naprej.

kekepress

Kakšni so naši odnosi s cerkvijo?

kekepress

Naj govori telo

Z gostovanja Bill T. Jones / Arnie Zane Dance Company v Ljubljani

V Ljubljani nam je s svojo skupino predstavil tri plesne enodejanke - New Duet, Ursunate in Sur La Place. Pri vseh treh gre za spoj plesa, glasbe in osvetlitve v celovito doživetje. V prvi predstavi New Duet - plesni duet za plesalko in plesalca, sta oba partnerja ponavljala gibe in na ta način dosegla tesno telesno komunikacjo brez enega samega dotika. Kljub ponavljanju gibov njun ples ni bil zgolj posnemanje, temveč ujemanje obeh partnerjev. Prostor, poligon njunih gibov in emocij, so začrtovali reflektorji, ki so postali del plesa, kakor tudi mešanica etno glasbe z Madagaskarja in sodobna minimalistična glasba. New Duet nam je predstavil resnično hipnotičen dialog brez besed (in dotika).

V tretjem delu Sur La Place so plesalka in dva plesalca interpetirali šansone Jaquesa Brela. ln tukaj je vsa zadeva nekoliko zvodenela. V obeh prejšnjih predstavah je bil nastopajoči na odru vir komunikacije, njegov gib ali glas je izvabljal občutke. Pri tretji pa se je zdelo, da plesalci samo uprizarjajo Brelove občutke, ki so na vso moč grleli iz zvočnikov in preusmerjali pozornost stran od odra. Manjkalo je domiselnosti, ki daje gledalcu svobodo doživljanja. Če so plesalci v prvih dveh predstavah dokazali, da je moč z neobičajnimi sredstvi toliko povedati, potem je bila Sur La Place vse preveč "klasično" plesna.

Kakorkoli, Bill T. Jones nam je s svojo skupino prikazal izvrstno govorico telesa. Disciplinirano in izbrušeno, presenetljivo in igrivo.

Rožle

Neposredni povod velike večine ekscesov je ljubosumje. Partnerja nimata usklajenih pogledov na »popestritve od zunaj«. Včasih je to zaradi prikrivanja. Med osvajanjem verjetno ne bo nihče šel razlagati svoji trenutni tarči, da mora vsaj šestkrat na teden obiskati grmovje v Tivoliju. Problem je, da tega ne pove potem, ko je začetna zaljubljenost mimo, tako da nič hudega sluteči partner to odkrije sam, potem, ko zveza že traja in traja. Neredko ga to zelo preseneti. To je tudi eden od najpogostejših razlogov, da gredo zveze rakom žvižgat.

Lekcija 1: Zaupanje je temelj zveze. Za neodkritost, prikrivanja in hlinjenja v razmerju ni prostora, ker bodo prej kot slej povzročili burne reakcije.

Ljubosumje pa ni vedno le posledica prikrivanja. Včasih partnerja mislita, da imata na »zunanje popestritve« enake poglede, v praksi pa se pokaže, da ni tako. Obiskovalci nekega darkroom partyja verjetno ne bodo pozabili scene, ki jo je povzročil nek par, ki je bil tudi na zabavi. Eden od partnerjev se je preveč »zabaval«, tako da je drugemu prekipelo in je naredil škandal. Prvi se je škandalu skušal izogniti in je sedel v avto, da bi odšel, drugi pa se je vrgel na pokrov na njegovega avtomobila in mu poskušal preprečiti odhod. O čustvenosti dogodka priča tudi nadaljne dogajanje: voznik se je z divjim speljavanjem in zaviranjem skušal rešiti ljubimca, ki je ždel na pokrovu in vreščal.

Lekcija 2: Partnerja, ki želita, da njuna zveza traja, se morata pred morebitnimi kritičnimi dogodki temeljito pogovoriti, kaj pričakujeta, in preveriti, koliko se njune želje ujemajo. Če se ne ujemajo, morata oceniti, kaj jima je pomembneje - zveza ali »kritičen dogodek« in svoje ukrepanje prilagoditi temu.

Za zgornjo situacijo je možna tudi druga razlaga: ljubosumnež je mislil, da bo on tisti, ki se bo »zabaval«, medtem ko bi njegov partner ždel kje v kotu, zgodilo pa se je obratno.

Seveda pa to ni osamljen primer. Za notorične scenske radodajke, ki so sicer v zvezi, velja, da se njihovim tipom nihče ne sme približati na manj kot en meter, čeprav se same dajo dol z vsem kar leze.

Lekcija 3: Enakopravnost! Če nekaj dovoliš sebi, moraš to dovoliti tudi svojemu partnerju.

Seveda vam bodo scenske radodajke hitele razlagati, da one potrebujejo seks z drugimi, in če so bolj neumne, bodo za to poskušale najti še kakšno »znanstveno« razlago. Če njihov partner ne potrebuje toliko seksa, kot ga one, pa ne morejo pomagati.

Lekcija 4: Homo sapiens (razumni človek) ima, kot sugerira že ime, možnost zavestno kontrolirati nagonske potrebe.

In že smo pri naslednjem neusahljivem viru ekscesov. Včasih se scenski radodajki zgodi to, kar sama ves čas počne: prevarana je. Kaj hujšega?! Njen tip je ne mara, ker se je dal dol z drugim, saj se ji je vedno zdelo, da jo ima le zaradi denarja (avta, vikenda, njene »dobre« družbe,…). In čeprav je svojemu tipu ob vsaki svoji avanturi vestno razlagala, da je bil to samo seks, le opravljanje biološke, nagonske potrebe, da je kljub temu vedno ljubila le njega, bo sedaj padla v depresijo, katero bo po možnosti poglobila še z alkoholom, tabletami in eventualnim spiranjem želodca.

Lekcija 5: še enkrat preberi lekciji 3 in 4.

Seveda, alkohol. Verjetno nihče ne ve, kolikim škandalom je bil boter. Kako pa deluje, vemo že vsi. Opazimo dobrega tipa. Počasi dolivamo alkohol v želodec. Kolena postajajo tresoča. Na dvojni višini kolen žgečka. Tipa pogledujemo čedalje pogosteje in tudi on čedalje pogosteje pogleduje nas - morda zato, ker je zainteresiran, morda pa le zato, ker tako pijane kante še svoj živ dan ni videl. Seveda si mislimo, da zato, ker je zainteresiran. Potem pa se lahko zgodi še kaj, in ker smo pod vplivom alkohola, nas okolica čisto nič ne briga, zato naredimo škandal kar na licu mesta, vsem na očeh. Tako da ni dvoma, da bo tudi ljubi izvedel za to, če ni prisoten, da bi stvar opazil sam. Če pa je prisoten, bo za škandal poskrbel kar sam.

Lekcija 6: Homo sapiens (razumni človek) ima, kot sugerira že ime, možnost zavestno kontrolirati nagonske potrebe. Tudi pod vplivom alkohola, le da je potreben malo večji napor. Le vprašati se je treba, kakšne bodo posledice, in jih pretehtati. Alkohol ni ovira.

Alkohol pa je tudi kriv za mnoge prenagljene odločitve. Dogaja se, da se alkoholizirani veliki osvajalec na smrt zaljubi v tretjega, potem pa svojega dragega nogira. V zgodbi, ki jo je napisalo življenje, je veliki osvajalec, potem ko se je streznil in spoznal svojo zmoto, panično klicaril naokrog in ljudem razlagal: »Ampak jaz njega ljubim!«

Lekcija 7: Pomembnejše odločitve sprejemaj le v treznem stanju. Ker je jutri nov dan, kot bi vedela povedati Scarlett O'Hara, boš imel priložnosti, da svojega tipa nogiraš zaradi ene flenče, ki je povzročila nemir v tvojih hlačah, na pretek.

Alkohol pa seveda ne vpliva le na osvajalce, ampak tudi na ljubosumneže. Pod njegovim vplivom je čustveno dojemanje dogodkov bistveno drugačnejše, kot bi bilo v treznem stanju. Ljubosumnež lahko povsem nedolžne dogodke interpretira tako, da se mu podira svet, in uprizori dramo.

(Na tem mestu dr. Zer Šnel, spec. pat. odrine tipkovnico in se posuje s pepelom, saj je to tudi sam počel. (Ampak tisti tip je imel pa vseeno odpet šlic!))

Lekcija 8: Zavedaj se tega, kar je napisano zgoraj - alkohol vpliva na čustveno dojemanje dogodkov. Uprizarjanje drame preloži na čas, ko boš trezen - če bo uprizarjanje sploh še potrebno.

Za manjše škandale a velike srčne bolečine pa skrbi egoizem. Partnerja imata vsaj občasno različne želje, strahove, čustva… Tako so pogosti prepiri tipa »on je hotel na Metelkovo, jaz pa v Galerijo«. Ali obstaja kaj bolj neumnega?

Lekcija 9: Prisluhni željam svojega partnerja. Ni treba, da si njegova copata in da vedno narediš to, kar on želi. Pametno pa je, če vzdržuješ neko normalno razmerje med tem, kdaj ti popustiš pred njegovimi željami in kdaj popusti on.

Na pare, ki so del scene, pa zelo vpliva tudi scena, ki pa je parom precej neprijazna. Razne govorice kaj rade zanetijo požar v domačem ognjišču. Ljudje, ki te obkrožajo, imajo morda drugačne poglede na zvezo, in jih bolj ali manj radi vsiljujejo. Vendar pa lahko tvoja zveza funkcionira le tako, kot ustreza tebi in tvojemu partnerju, in vpliva le na vaju dva.

Lekcija 10: Naj te bog varuje pred »prijatelji«, ki bolje od tebe vedo, kako bi tvoja zveza morala funkcionirati - pred sovražniki se boš že sam.

dr. Zer Šnel, spec. pat.

Teorija

Večina izmed nas si vsaj v času pustnih norčij privošči skok v mini krilo, globok dekolte, moderček številka pet, visoke pete in lasuljo. Vendar pa to le ni vse. Teorija, da je lahko biti ženska, se je že marsikomu ponesrečila, če ne prej, pa takrat, ko so se pojavile ožuljene pete in utrujene noge. Malo pudra, senčila, šminka in maskara in že sem transvestitka. Ja, ja, kar mislite si! Ni tako preprosto. To je le del celote. Frizura, na kile laka, umetni nohti, nogavice, obleka, torbica in denarnica, čevlji, nakit in okraski. Vse to sodi v lepotni kovček transvestitke. Da ne pozabim, tukaj se mora najti tudi prostorček za kondom, saj se nikoli ne ve, kje nas kaj čaka. Verjemite mi!

Praksa

Celotna procedura preoblačenja se prične v kopalnici. O britju brade in brkov vam ne bom preveč nakladala, saj to poznate. Tukaj pa so še roke, noge in celotno telo. Kje pa ste videli kosmato babo? Pa še damo po vrhu, kar hočemo vse biti. Če ste močno kosmate, vam priporočam britje rok, nog in oprsja. Potem pa pred ogledalo. Najbolje je, če se kar vržete v banjo in se obrijete v celoti. Bodite gola telesa, kot ste prilezle na svet. Golo skulpturo bomo gradile počasi.

Pot ustvarjanja

Vzemite si čas. Nikamor se vam ne sme muditi. Vklopite telefonsko tajnico, saj ste sedaj na poti ustvarjanja novega lika, nove osebe.

1. Izbirajte najboljšo kozmetiko, ki sicer precej stane, vendar vam bo vaša koža hvaležna za to velikodušno potezo.
2. Najprej si s korekturnim svinčnikom ali pudrom popravite tiste napake na obrazu, ki jih ne marate. Z njim prekrijte tudi obrvi, če imate preveč izrazite, ali pa si jih oblikujte s puljenjem. Nanesite si podlago tekočega pudra, pudra v kamnu in pudra v prahu. Lahko uporabljate tudi kombinirane pudre.
3. Začrtajte si obrvi. To je najpomembnejši del obraza, ki celemu liku da podobo in vsebino. Obe strani naj bosta simetrično zarisani z rjavim ali črnim svinčnikom ter narahlo izpolnjeni s poševnimi črticami v obliki obrvi. S staro in očiščeno metlico od maskare si sedaj poravnajte lastne dlake in jih usmerite v pravo smer. Pri tem lahko metlico prej malo nasprejate z lakom za lase, da bodo obrvi bolj fiksirane.
4. Oči so poleg obrvi najpomembnejši in izrazen del obraza. Lepo osenčene, ne preveč transparentno, če ne želite izstopati. Uporabljajte naravne barve, razen če želite izstopati - potem si omislite mavrične barve.
5. Potegnite črto s svinčnikom ob veki nad trepalnicami in si z vodoodporno maskaro premažite trepalnice. Seveda lahko uporabite tudi umetne trepalnice. Nalepite jih na rob vaših in malo počakajte. Potem ponovno narišite črno obrobo zgornje veke. Spodnje trepalnice narahlo premažite, zunanji kotiček začrtajte s črno, notranji pa z belo barvico. Tako bo oko postalo bolj odprto.
6. Ustnice začrtajte z rožnatim odtenkom svinčnika in to iz sredine roba proti ustnim kotičkom zgoraj in iz kotička v kotiček spodaj. Nanesite šminko s pomočjo čopiča in jo razmažite vendar ne preko roba, ki ste ga začrtali. Če želite imeti velike ustnice, lahko začrtate malo preko naravnega roba in vse skupaj zapolnite s šminko. Vzemite papirnati robček in naredite odtis. Vse skupaj fiksirajte z rdečilom v barvi šminke. Tako bo šminka ostala tam, kjer mora.
7. Na koncu s fiksirnim pudrom fiksirajte celotni make up. Tako se boste znebile odvečnega bleščanja in vse skupaj bo ostalo dalj časa sveže in na svojem mestu.
8. Pričeska mora ustrezati in biti primerna liku, ki ga želite ponazarjati. Vzemite si čas in si uredite lepo pričesko, uporabite lasne pripomočke, sponke, trake. Vkolikor uporabljate lasuljo, si glavo pred natikom povežite s trakom okrog in okrog. Le tako boste lahko lasuljo pritrdili s sponkami na rob, trak pa bo vpijal vlago, ki se pri lasulji zelo rada prikaže. Sem ter tja lasuljo pritrdite tudi v notranjosti na svoje lase z sponkami.
9. Umetne nohte si nalepite na koncu, kajti zavezati čevlje z nohti je zelo težko, seveda če niste navajeni. Prav tako je težko karkoli zapeti. Navleči najlonke na sebe pa je nevarno, saj se zelo hitro strgajo. Barva nohtov naj bo v naravni beli barvi ali pa v odtenku šminke.
10. Najonke samo na obrite noge. Dlake zelo hitro pridejo skozi tanko plast najlona in so pod žarometi zelo zelo vidne. Če si ne boste obrile nog, potem uporabite dva para najlonk ali mrežaste dekorativne najlonke. Videz bo pristen in dlake bodo ostale tam, kjer morajo.
11. Obleka je največja in najbolj opazna stvar na vas, kar sem že pred časom povedala. Ekstravaganco si le privoščite. Tudi prosojne obleke vam bodo ustrezale, če vaša postava izpolnjuje pogoje. Temu primerno izbirajte tudi spodnje perilo, če se bo videlo.
12. Čevlji naj sodijo k obleki. Ne obuvajte preozkih, saj vas bodo otiščali in ne prevelikih, saj vam bodo uhajale noge ven in boste izpadle še bolj štoraste, kot pa ste v resnici. Ne nosite previsokih pet, ker ne boste mogle hoditi in se boste zvirale. Pa še noge vas bodo bolele.
13. Zadnji napotek pa je vedenje. Bodite statusu in izgledu primerne tudi v vedenju. Če ste se odločile, da boste izgledale kot pocestnice, potem se tako tudi obnašanjte. Če pa želite biti dame, potem se morate temu primerno tudi obnašati. Kakšno pa je tako pravo obnašanje, bo vsaka vedela zase najbolje, če pa bo obnašanje neprimerno, vas bodo na to gotovo opozorili opazovalci. Verjemite mi!

Pa sem se rodila

Sedaj ste nared za prvi pohod. Kako opažen in uspešen bo, je odvisno od vas samih. Na naših tleh sem v času pusta opazila mnogo lepih in urejenih damic, a preveč tistih, katerim je pravzaprav namenjen tale sestavek. Vendar pa je najbolj uspelo le nekaterim, ki so znali vse to s pridom uporabiti in so delali na svoji podobi, ne le en dan v letu, temveč celo leto. Na odru našega kluba so se rodile in uspele Salome, Elena, Gala, Emanuela, Emperatrice in še nekatere, ki pa so tako hitro umrle, kot so se rodile. In za njimi žalujemo še danes. Vendar pa mislim, da so potencialne kandidatke že pripravljene na svoj prvi pohod bolj zares. Če ne prej, se bo to opazilo na izboru za pesem Rozavizije, ki bo tudi letos v mesecu maju. Pa lepo se načičkajte in bodite nam vsem v ponos in mladim za zgled.

Elena

Me ljubiš, fant?

Pred leti, ko sem poleti delal kot oskrbnik hotelskega bazena v Pontresini, enemu iz verige chica, vendar po mojem konceptu sveta, od boga pozabljenemu okraju pri St. Moritzu, so zaposleni včasih dobili ostanke z banketnega pladnja kot posebno poslastico. Škotski losos je bil hors d'śuvre po izbiri gostov, večina katerih je bilo pošastno debelih bivših nacistov (spreobrnjenih Bundesrepubliških zunanjetrgovinskih poslovnežev, biznismenov in podobnega, katerih bogastvo je bilo zgrajeno na kosteh mojega dedka, ubitega pri starosti 23 let), vendar pretežno južnoevropska vzdrževalna skupina Grand Hotela Kronenhoff ni veliko razmišljala o tem: bolj so jim bili všeč veliko bolj krvavi hladni narezki z jelenovim mesom. Sam sem oboževal gladek ustroj, slano svilenost, položeno preko grobih robov navadnega rženega peciva.

Fantovi boki se komajda zibljejo, vendar se masivne štruce njegove riti vabljivo drgnejo druga ob drugo ob razpoki. Spodnji del njegovega torza se ziblje v praznini, plapola naprej in nazaj, poželjivo, ranljivo, privlačno. Njegov pogled preveri mojo reakcijo - bil sem dovolj naiven, da sem mu pokazal, da mi je bil všeč - in se hitro preusmeri. Ne bo priznal, da si me prav tako želi, vsaj zdaj še ne. Ko mu je enkrat uspelo oditi iz Amhersta, bedne kvazi-zgodovinske male vasi v Novi Škotski, v operetnem svetu pretvarjanja nikoli več ne bo šel na led.

Fant zasopiha, hlineč razdraženost, in se obrne v najbližjem kotu. Stojim v temi, vzburjen, da bom morda končno le imel priložnost, da ga ukrotim, divjega žrebca. Hranim se z njegovim strahom. Globoko diham. Kri se peni v mojih nosnicah. Upam, da se vrne. Kmalu. Nocoj. Sedaj.

Nisem obiskal veliko koncentracijskih taborišč, tista, ki sem jih, pa se mi niso zdela niti najmanj seksualna. Cenim Susan Sontag, vendar mislim, da je V znamenju Saturna zelo napačno razumljena knjiga med nežidovskimi bralci, ker ima kontekst za tistim, s čimer se eksplicitno ukvarja: antisemitizmom. Stališče, da je SM nujno in vedno želja po uničenju, se mi zdi smešno infantilno. Zavedam se, da je zahodna obala severne Amerike morda po eni strani shizoidno obsedena z izogibanjem bolečini za vsako ceno, po drugi strani pa s superspecializacijo za seks v usnju. Jaz pa sem odrasel pretopljen z velikim mediteranskim mitom o prečiščevalnem trpljenju, vrhunskem prototipu zahodnjaške misli, ki se masifestira skozi dualizem Mitrasa in bikovskega ubijalca, impulzivno igrivost Artemide iz Ephesusa, ki hrepeni po krvi fantov, bičanih pri njenem oltarju in dogmatično relativnost vseh prehodnih stvari proti dobrem starem polaganju čez kolena v Kocheletu (Pridigarju).

Fant spet pripluje nazaj, se sprehodi v polkrogu, ki ga nejasno omejuje doseg kratkega biča, s katerim se poigravam; pretvarjajoč se, da me ne opazi, sede na nizko posteljo. Pol-oblizuje dlan, pol-pljuva nanjo in svojega tiča oblije s slino in začne vleči. Potem začne dlan premikati, da bi naredil vtis, da se počuti bolj udobno, in mu uspe, da se z vsakim trzajem gibljivih mišic, ki se zibajo pod kožo kot se trava v preriji zvija v vetru, primakne bliže. Na nekom s tako mehkim deškim pegastim obrazom, kot je njegov, je dvajsetcentimetraš vedno osupljiv. Štiriindvajset jih ima, vendar izgleda le kak dan starejši od dvajset.

Moral bi se skloniti, se nasloniti na njegova ramena kot na okensko polico in požvečiti njegove rahlo povešene ušesne mečice, na katere je tako ponosen. Ali pa bi lahko ugriznil koren njegovega nosu, hrbtni del njegovega vratu, ga po opičje prizadel, da bi postal ubogljiv. Lahko bi ga, verjetno, poljubil in se agresivno zavrtal v vlažnost rane. Daj. Zbodi skozi toplo temačnost razpoke, najprej upirajočo in potem odpirajočo se, kot popek, ki je prisiljen, da se zgodaj razcveti v popolnosti umetnega vesolja v rastinjaku; vrh mojega jezika zdrsi skozi kanjon med njegovimi pecljastimi zobmi, se dotakne neba in se v boju umakne, umiri in se igrivo zaplete v njegovo mesnato in sramežljivo glasilko.

Vsiljivec sem v njegovih ustih, gost ki je skočil na gostitelja. Iščem vodnjak mladosti v svojem fantu, zeleno svežino zgodnjih, še ne zrelih češenj. Lahko bi bil njegov starejši brat, prijatelj iz njegovega otroštva. Lahko bi se poročil z njim in se staral z njim… Nenadoma naju vidim, dva belolasa starca, ki sedita na klopi nekje pod evkalipti, morda v Atenah. Pozno poletje je, seveda, in eden od naju odsotno prelistava časopise, v katerih ni več pravih novic za ljudi najine starosti, medtem ko drugi hrani golobe. Sonce sije tako toplo, tako veličastno na najini izsušeni koži. Največja skrivnost življenja: sreča je v malih stvareh. Lahko bi držal njegovo roko in svet je lep kraj, če se dva starca lahko držita za roke, kot to počnejo prijatelji, ljubimci, bratje.

Umaknem se iz globokega potopa v njegovo bitje, da svoja pljuča napolnim z zrakom, in ga pogledam od zgoraj. Vozle biča položim v vdolbino, kjer se spodnji lok njegovega vratu oži v ovratniško krivuljo njegovih ramen, trakovi pa zdrsnejo preko njegove hrbtenice. Fant se strese, sam pa se zlobno nasmehnem. Iz vrvi naredim zanko in mu jo položim okrog vratu in povlečem. Pogleda me v oči, vprašujoče, in jaz komaj opazno prikimam, spoštujoč etiketo kraja, ki zahteva, da se ves čas vedeva možato. In vidim, da se odloči, da se vda, in se dvigne in mi pusti, da ga kot na vrvici vodim med namišljenim karanjem ljubosumnih gledalcev. In v moji sobi ga večkrat udarim z dlanjo po riti, a ko ga drugič zadanem z bičem, zajavka in se ugrizne v ustnico, njegova brada se trese.

Vem, da mu je dogajanja že čez glavo, zato mu zaukažem na kolena. In ko njegove ustnice drsijo preko sponke mojega usnjenega čevlja, si ga zaželim dvigniti in pogledati skozi njegove oči v globine njegove duše in najti izvir nedolžnosti, da poteši mojo žejo. Vendar le potisnem tulipo glavice mojega tiča v njegova usta in najprej jo pusti le ležati tam, solza se sveti v kotičku njegovega levega očesa, ogledalo čustev.

Začnem se zibati nazaj in naprej, kot pri molitvi, njegova usta me ovijejo kot mehka rokavica. Cel njegov svet je sedaj tisti tič, pil bi nektar iz Šivinega falusa, vsesal celotno Mlečno cesto, sodeloval pri Dionizovem deliriju. Vendar se odločim, da ga obrnem, in pokleknem, da ponudim njegovim sedaj povsem ekstatičnim ustom axis mundi moje utripajoče ritne luknje. In ko lačno skoči k njej, si ga želim večno držati v svojih rokah, in ko me fuka globje z mesnato jagodo njegovega jezika, ga s svojim semenom poškropim po prsih in trebuhu. In ko šopki raket zbledijo v rožnato hladnoto, se prostorna praznina spet odpre v nebo, pozabim vse od svojih otročjih sanj o materializaciji večne ljubezni, saj je to severna Amerika in 1995. Zato mu dam dve minuti, da izstreli svoj tovor, kar hlastno naredi, in ga pospremim do rjave, z lesom oblepljene presobe, in zaklenem vrata za njim.

In ko se spomin na oddaljene zvezde, ki se nenadoma pojavijo v ledeni indiferenci nad menoj, zbudi v mozgu mojih kosti, začnem jokati. Bridko.

Miodrag Kojadinović
27.8.1995

napisano za Best Gay Erotica 1996 (Cleis Press), ponatisnjeno z dovoljenjem avtorja

Senzacionalno!

ODKRIT IZVOR HETIJEV
ENOCELIČARJEV ali
DRUŽINA POD MIKROSKOPOM

Rožle