Kekec

17./18. številka, oktober/november 1997

brezplačno

Naslovnica PORNOMETELKOVA 

DEDEK MRAZ JE ŽEPAR 

IZLET V AMBASADO GAVIOLI IN DEVIN 

KAM SO ŠLI VSI MOŠKI 
scena 

OZIMNICA 
tema številke 

13. DNEVI GEJEVSKEGA IN LEZBIČNEGA FILMA 
recenzija 

EPIDEMIJA SRAMNIH UŠI 
zgodba 

KAJ JE NOVEGA, KAJ JE NAJBOLJ VROČE 
vizualije 

TRAGEDIJA! 
imeli smo jih radi 

GEJ VODIČ 

Foto: Frenk Fidler



 
Kolofon KEKEC številka 17/18, oktober/november1997. Ustanovitelj ŠKUC-Magnus. Izdaja ŠKUC Roza klub, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Glavni in odgovorni urednik: Aleš Pečnik. Oblikovanje in prelom: Marko Popovič. Vse pravice pridržane! Tisk: Birografika Bori, Ljubljana. Naslov uredništva in trženje: KEKEC, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 130 4740, fax: (061) 329 185. Uredništvo izraža razumevanje in iskreno sočutje, če kdo, ki se pojavi ali je omenjen v časopisu, ni gej. Branje dovoljeno kjerkoli - na ulici ali avtobusu, pod odejo ali na stranišču. Časopis je uporaben tudi za kurjavo, ker pri izgorevanju vse strupene snovi ostanejo v njem. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje (4/3-12-148/94-23/17, 25. 1. 1994) se zanj plača 5% davek od prometa. Žiro račun ŠKUC 50101-678-52011, devizni račun 50100-620-133-27621-11990/3 (za KEKEC).


 

Živjo!

Ko sem prebral nekatere članke v naši sestrski reviji, sem začel razmišljati o šovinizmu, ki nam ga feministke tako rade očitajo. Saj res ni prav nič lepa karakterna poteza: moškim (pederskim) šovinistom so vsi ljudje, ki jim ne predstavljajo spolnega objekta (ženske) v najboljšem primeru nezanimivi, v slabših primerih pa do njih kažejo tudi zaničevanje ali so do njih žaljivi. Menim, da je pederski šovinizem znak osebne plitkosti in najboljše zagotovilo, da bodo šovinistu tudi spolni objekti po uporabi postali nezanimivi. 

Mislim pa, da lahko govorimo tudi o ženskem (lezbičnem, feminističnem) šovinizmu. Šovinistke so razdelile svet v dva tabora: v enem so šovinistke (pravovernice), v drugem pa vsi moški, "neumne ženske", ki še niso poštekale, da moških sploh ne rabijo, razne "pedroljubke" (kot jih imenujejo same), itd. Heretičarka bo vsako "kolaboracijo" z nasprotnim taborom oziroma "podložnost" moškim plačala z zaničevanjem, ne glede na vrsto in kvaliteto odnosov z nasprotnim spolom. 

Čeprav se moški in ženski šovinizem navzven manifestirata enako, pa je med njima vseeno nekaj bistvenih razlik: 
 

  1. Moški šovinisti so enostavno preveč zabiti, da bi se lahko pogovarjali, če pogovor ni štrikanje. So ljudje brez osebnosti, ki niso sposobni v človeku videti človeka in okrog sebe vidijo le spolne objekte in ljudi, ki to niso.
  2. Ženske šovinistke so zafrustriranke, ki so svoje življenje zapisale "Stvari", potem pa ne ločijo več med politiko in realnostjo. Pri tem gredo tako daleč, da postanejo enako slabe, kot so moški šovinisti, čeprav se razlogi za moški in ženski šovinizem razlikujejo.
Seveda pa so šovinisti in šovinistke enako nezreli. 

Pa še ena razlika je med moškim in ženskim šovinistom. Moški šovinisti uvodnika tudi povohali ne bodo, saj so že na naslednji strani Srca, kjer so morda omenjeni (to bo povečalo njihovo vrednost na trgu spolnih objektov), poleg tega pa je v Kekcu tudi nekaj fotk potencialnih spolnih objektov, ki so tako ali tako edina zanimiva stvar na svetu. 

Nasprotno bodo ženske šovinistke uvodnik prebrale, ob branju skočile v zrak, postale še bolj paranoične zaradi moške (pederske) zarote proti ženskam (lezbijkam, feministkam) in stvar verjetno označile za tipičen primerek moškega šovinizma. Lažje je narediti to, kot pa se soočiti z realnostjo. 

Lahko pa se seveda tudi motim. 

Urednik



 
Od srca do srca Glede na to, da je tema številke ozimnica, začnimo kar s tem, kdo jo že ima. 

Med prvimi je za hladne zimske večere poskrbel G., ki si je omislil D. Romanca je trajala še kar dolgo, čeprav je krščanska vzgoja botrovala prezgodnji ejakulaciji. Ravno ob zaključku redakcije smo dobili vest, da si je G. omislil novega, vendar podrobnosti žal nimamo. Do nedavnega strogo monogamni M. se je očitno odločil, da bo svojo ozimnico obilno stestiral preden jo bo vzel za svojo. Skozi ostre teste so tako morali iti drugi M., drugi D., tretji D. in drugi, vendar pa zaenkrat še nihče ni "tisti pravi". Š. je našel svojo ozimnico v Devinu, kamor je le-ta prišla iz Čila. Š. jo je potem obiskal v Mehiki, kjer ozimnica študira sedaj pa sta spet oba skupaj v Ljubljani. 

Izkupiček iz nedeljskih večnih lovišč: tretji M. je zaštrikal Francoza O., ki se je tako zagrel za stvar, da je še enkrat prišel na obisk, ki bo menda kmalu vrnjen. R. bojda ni tako navdušen. A. in četrti D. sta razpravo o impresionističnem slikarstvu iz diska preselila v domačo intimo. Drugi A. si je omislil na sceni dokaj neznani obraz, J. Veliko razburjenja je povzročil Grk - tretji A., za katerega so se (po abecednem redu) zanimali četrti A., tretji M., drugi R., tretji R., drugi Š., T., V., Z. in mnogi drugi. Žal je tretji A. zvest svojemu L., ki je tudi požel mnogo simpatij. Lančpaket pa se je žal izkazal za heteroseksualca. 

Popularna so postala tudi sobotna večna lovišča v Devinu. Italijane so si omislili drugi R., S., drugi Š. in prvi Z., tudi v Italiji pa sta na Slovence padla N., ki je marsikaj obljubil prvemu A. in prvi M., ki si je našel nekaj iz Sežane. 

Naša zvezda E., ki je znana po ostrih izjavah, je v parku odklonila pomoč B., ki mu je crknil avto in je E. prosil, če lahko svoj akumulator priključi na njenega. E. mu je odbrusila: "Brez fuka ni štroma!" Pravijo, da potem ni bilo niti enega niti drugega. 

Dnevi filma so za pletenje in druga ročna dela dokaj nezanimivi, pa vendar se je zgodilo nekaj precej zanimivega. Ko so aktivistke na svetovni dan boja proti aidsu v preddverju Kinoteke delile kondome, jih ni nihče hotel – dokler niso izvedeli, da imajo kondomi nabrazdano površino z bunkicami. Potem so pošli v nekaj minutah. 

Priljubljene so postale tudi manjše, običajno rojstnodnevne zabave. Prejšnja je zaradi taborniških igric s poljubljanjem (rimšimšim) mariskoga spravila v posteljo, s tokratne, ki je bila v Kranjski gori, pa so se vsi vrnili zdravi in srečni. Drugi E., bolj znana kot L., na primer zato, ker je fafala Miklavžu. Drugi B. je eksperimentiral z nasprotnim spolom in potem povedal, da si želi, da bi tudi svojega četrtega M. videl v ženskem črnem čipkastem perilu. Peti M., bolj znana kot A., si je tudi nabirala lezbične izkušnje. Dogajanje v Kranjski gori in v nedeljskem K4 (full monty) pa je ogrozilo njeno zvezo z drugim T. Razplet še čakamo. Bolj diskretno pa sta se menda zabavala drugi L. in prvi A. 

Na žuru se je pojavila tudi trenutno heteroseksualna novost v obliki petega D., zaradi katerega so se cedile sline mnogih. Nekaj dni kasneje je na Metelkovi do treh zjutraj držal pokonci večjo družbico - prvega A., petega A., šestega A., drugega G., drugega L., četrtega M. in U., tudi zato, ker je rekel, da ne namerava več dolgo ostati heti. Dogovori o tem, koga bo doletela ťčastŤ za razdevičenje, še potekajo. 

Obiskali smo tudi eno od novoletnih žurk in opazili sledeče: drugi L. in K. sta za debelo uro izginila v sobo. I. pa se je mečkal s F., ki se je le nekaj ur zatem pridružil tradicionalnem novoletnem obedu tretjega T. in tretjega B. v troje. Poskušali smo pošpijonirati tudi po žuru na Tifi, vendar se je zataknilo pri vstopu. 

Zanimivo je bilo tudi v ponovoletnem K4 z mednarodno zasedbo. Prednjačili so Hrvati, smešili pa so se belgijski hetiji, katere močno sumimo, da so v resnici latiji. Prvi U. je po dobrem mesecu abstinence dobil rabskega šestega D., čeprav ne vemo točno, kolikšen delež. Rabčani pa so se zapletali tudi med sabo, trenutno brez konkretnih posledic. 

O neprecenljivosti slovenskega gejevskega tiska pa bi največ lahko povedal sedmi D., ki je iz Revolverja pobral nasvet za štrikanje. On in njegov izbranec sta začela z gledanjem v izložbo, potem sta malo pokomentirala vsebino izložbe in se v končni fazi znašla v postelji. 

kekepress 

ilustracije Jammy


Speckahla
 

PORNOMETELKOVA

Dragi moji sotrpini! Že dlje časa je v našem klubu Tiffany na malih zaslonih opaziti filme z eksplicitno gej vsebino. Govorim seveda o porničih, ki nam jih naš dobrohotni šef lokala tako velikodušno servira. 

Seveda so filmi karseda poučni in morda za nekatere nepogrešljivi del naše subkulture. Ampak vseeno se vprašam, če je to res vse, za kar se zanimamo, in če je to res bistven del našega obstoja. Ko sem bil še fantalin seveda nič ni bilo tako aktualno, kot skrivno gledanje takih filmov – sam ali v družbi, in ponavadi je vključevalo še nekatere druge dejavnosti, ki so večinoma bazirale na informacijah, ki smo jih požirali z očmi. V tem ni nič slabega in je seveda del razvijanja zdravega odnosa do spolnosti (kar je pri nas še vedno tema prenekatere debate, priznam), ampak upam si trditi, da bi moral te stvari vsak povprečen moški, ki je za sabo že pustil svoje najstniške čase, jemati kot oseben užitek, užitek, ki si ga lahko v celoti privoščiš šele v udobju in miru svojega doma (oziroma drugem primernem okolju). Mislim, da se boste vsi, tudi tisti, ki se sicer z mano ne strinjate, strinjali z mano pri dejstvu, da v sicer zatemnjenem in bolj ali manj domačem okolju Tiffanyja ne morete do popolnosti uživati v cineastičnih efektih, ki vam jih film vzbuja. 

Sprašujem se, kaj je namen javnega prikazovanja teh filmov. Če zanemarimo dejstvo, da vsak od teh filmov vsebuje približno stran dolgo oznanenje, da je vsako javno prikazovanje celo prepovedano, nam še vedno ostaja vprašanje namena. 

Namen je morda to, da taka filmska produkcija privablja večje število obiskovalcev (od katerih potem tako ali tako ni nobenega efekta, ker buljijo v ekran, op. ur.), ima pa vsaj name ravno nasproten učinek. Hec je namreč v tem, da je vse, kar pri meni dosežejo, to, da kar na enkrat začnem razmišljati o vsem tistem, kar je (vsaj zame) zelo intimno, in stvar izgubi ves smisel. 

Največja ironija pa je v tem, da praktično v celem Tiffanyju ni mogoče sesti na mesto, kjer bi bil varen pred bleščanjem televizorjev. Ta ima namreč tako močan vpliv, da privleče pogled, hote ali nehote. Zato se je ob sredah skoraj nemogoče pogovarjati. 

Saj nimam nič proti seksu, da me ne boste napak razumeli. Mislim, da je to nekaj intimnega in lepega, nekaj, kar je treba prepustiti domišljiji, saj lahko sicer postane preveč banalen in končno tudi dolgočasen. Zato upam, da tole ni le glas vpijočega v puščavi. Pa brez zamere. 

Denubis 
 

DEDEK MRAZ JE ŽEPAR!

Z novim letom so nas v našem omiljenem Tiffanyju pričakale nove cene. Coca colo tako dobite šele za bajnih 200 tolarjev, pivo pa dobite šele za 270 tolarjev. 

Postavljamo javno vprašanje sekcijama Magnus in LL, glede na to, da v pogodbi med sekcijama in upravnikom kluba piše, da lahko upravnik kluba spremeni cene brezalkoholnih pijač in piva le s soglasjem koordinacije sekcij: ali je koordinacija odobrila 33% povišanje cene Coca cole (150 SIT v aprilu 97, 200 SIT v januarju 98) in 17% povišanje cene piva (230 SIT v aprilu 97, 270 SIT v januarju 98)? 

Zanima pa nas tudi, kaj koordinacija meni o vstopnini na novoletni žur, ki je znašala kar 2.000 tolarjev in so jo pobirali vse do pete ure zjutraj. 

kekepress

IZLET V AMBASADO GAVIOLI IN DEVIN Z DELAVNICAMI

Od 5. 12. do 7. 12. so se v Izoli, natančneje v hotelu z nezapomnljivim imenom, ki se nahaja v Simonovem zalivu, odvijale delavnice na temo Aids in varen seks. Omeniti velja še dve delavnici, ki sta se zgodili in ki nista bili v strogi povezavi z varno spolnostjo oz. aidsom. Prva je bila delavnica na temo Stres v gej življenju in kako ga obvladati, druga pa Asertivna zavest. Udeležencev je  bilo okoli dvajset, h čemer je po svoje pripomogla tudi bližina Ambasade Gavioli in Devina. Prijetno, delovno vzdušje se je vleklo čez vse tri dni in udeleženci so bili zadovoljni in veseli. Delavnice so se v nedeljo končale s kosilom v neki "Osmici" in obiskom Socerba. 

kekepress
 
 


 


 

 



 

KAM SO ŠLI VSI MOŠKI?

Scena
Nad podobo slovenske gej scene se je treba resno zamisliti! Čeprav poteze izvirajo iz različnih kulturnih, socioloških, psiholoških, zgodovinskih ipd. dejstev, mi ni, da bi o tem tukaj razglabljal.

S prijatelji se razveselimo neke objave, da bo na "Metli", kar je bolj popularno ime za Tiffany, Balkan žur. Ah, končno, dahnemo vsi v en glas in takoj vsi pomislimo na Bijelo dugme, Parni valjak, Bajago, Prljavo kazalište in kar je še takih bandov, ki nam pomenijo "Balkan žur", potem pa pridemo v Tiffany, kjer nas čaka (neprijetno) presenečenje, neka zvijajoča se pojava, ki izvaja performance in glasba, ki z dejanskimi Balkan žuri nima nič skupnega, kakor nima narodnozabavna glasba nič skupnega z rokom. Šele kasneje sem izvedel, da gre za zmagovalno pesem z Rozavizije, prireditve, ki je vredna vse podpore in hvale, ne sme pa biti alfa in omega scene.

Podoben primer: v prejšnji številki sem že omenil, da sva s kolegom za konferenco IGLYO pripravila desetminutni spot o slovenski (ljubljanski) sceni, ki je povzročil veliko zanimanja. A vendar! Težko ga je bilo zmontirati, pa ne zato, ker bi primanjkovalo materiala, pač pa zato, ker je bil material enoličen in skoncentriran bolj ali manj na eno področje. Nama pa se je šlo predvsem za to, da predstaviva načine in oblike zabave in druženja gejev (in lezbijk) pri nas. In potem me kolega iz Belgije vpraša: "Ali je pri vas zmeraj tako sfeminizirano vzdušje?" Priznam, v odgovor sem se zlagal, saj sem spet zavedel tega dejstva, okoli katerega sem imel pomisleke že ob sami montaži, v resnici pa že tudi prej.

Mislim da sem leta 1995 pisal članek za Speak out (glasilo organizacije IGLYO), v katerem sem poudaril dejstvo, da je, pogojno rečeno, transvestitska scena v Sloveniji razvita, to pa da se odraža v številnih nastopih in performanceih, ki smo jih deležni, vendar jih publika sprejema bolj iz lojalnosti kot navdušenja. (Na srečo naše t.i. transvestitske zvezde niso dovolj razgledane, da bi brale glasila mednarodnih organizacij, ki so celo v angleščini, ker bi me kdo poskusil pretepsti že prej, ob tem pa ne morem mimo tiste "fantastične" lastnosti, ki jo ta dvomilijonski narod v izobilju premore: samozadostnost...) O izkušnji iz Barcelone, kjer smo tako, za zabavo odprli homepage nekega (znanega) slovenskega transvestita, (pisalo se je leto 1996 - letnico navajam v upanju, da je ta že spremenil svoj homepage, ali pa ga ukinil) niti ne bom govoril.

Čas je pokazal določene razpoke med geji in lezbijkami in isto kaže tudi med geji in transvestiti. Zelo pomembno bi bilo govoriti o teh razhajanjih, ker neartikulirane vsebine povzročajo številne preglavice, katere blokirajo (včasih potrebna) sodelovanja v naprej!

Zdaj se ne zgodi več, da bi se v tistem edinem disku, ki ga premoremo, odvil kakšen drug nastop, kot pač transvestitski. Z vsem spoštovanjem do nastopajočih; ampak, ali si publika res želi tega, ali pa se to zgodi samo zaradi tega, ker se pač nekaj mora zgoditi, da se zadovolji določeni programski zasnovi, proračunu, ki je temu namenjen?

Že slišim dolgo znane odgovore na to vprašanje! Kakor koli že, dokler se bo direktno vzpodbujala sfeminizirana scena, bo ta tudi obstajala in to vključno z vsemi svojimi (v negativnem smislu) fantastičnimi lastnostmi, ki so produkt neke že davno preživete konstrukcije.

In kaj torej storiti, da scena izgubi ta svoj sfeminizirani predznak? Hormonske injekcije ali kaj? Ne, te niso potrebne, če človek premore dovolj poguma, da se poglobi v samega sebe in si prizna, da je moški, ki pač ljubi moške in ne ženska, ker to pač preprosto ni! Ne vem, če je fitnes lek za gumijasta, poženščena telesa, nikakor pa ga ne odsvetujem, dvomim pa, da bi ta vadba lahko kakor koli vplivala na sceno.

Dajmo se na glas soočiti z dejstvom, da smo naveličani kvazi transvestitskih nastopov "umetnikov", ki ne premorejo niti toliko daru, da bi peli s svojim glasom, ki bi pokazali nekaj več, ne samo neizvirno, slabo in prozorno imitiranje. Vsa ta cenenost je bila videna že tolikokrat, da milo rečeno ni zanimiva, verjamem pa, da se tistim, bolj zahtevnim, tudi že obračajo želodci.

Bili so časi, ko je bilo moč videti tudi kaj drugega, ne samo tega spakovanja, ki se skriva za imenom transvestiti in na te čase je v tem času nujno treba pomisliti in prenoviti program. Če pa prenove programa ni mogoče izpeljati iz razlogov kot so finance ali pa organiziranje, svetujem, da programa (torej nastopov in performancev) sploh ni. Ta moj nasvet izhaja iz dejstva, da od širše scene pričakujemo, hočemo, zahtevamo in želimo toleranco, sami v svoji mikro sceni pa bi najraje v žlici vode utopili vse (geje in lezbijke), ki količkaj drugače mislijo, izgledajo in imajo drugačne želje in potrebe kakor mi in se nanaša na vsa področja našega delovanja, ne samo na program v nedeljskem K4 in "Na metli". (Tu se nenadoma spet pojavi vprašanje, kdo pravzaprav smo MI, vendar je to stvar druge in širše, veliko bolj pogljene debate.)

Odprtost in tolerantnost, po kateri toliko vpijemo navzven, bi morali predvsem upoštevati in prakticirati znotraj svoje scene in krogov. Sceno razširiti, ne toliko v smislu prostorov in lokacij, kamor se zahaja, ker vzdušja San Francisca, Amsterdama, Berlina itd., sem ni mogoče prenesti, ampak v smislu ponudbe in programa, da bi bolj zadovoljili želje in potrebe čim večjega kroga gejev (in seveda tudi lezbijk).

Dejansko stanje marsikoga frustrira in onemogoča.

Tomaž Škorjanc
 



 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

OZIMNICA

Vroče poletje in topla jesen prinašata tudi svoje zlate sadove, sočne in dišeče. Nič ni lepšega od ležanja na plaži, sprehoda po gozdičkih in nabiranja te lepote, ki jo tako radi zaužijemo kar med pohajanjem. Kadar pomislimo, da gre za sezonsko sadje, ki ga je moč dobiti samo takrat, nas kar spreletijo mravljinci. Čez kak teden vsega tega izobilja več ne bo videti. Zaradi tega nas naše babice učijo, kako naj si to bogatstvo poletja in jeseni shranimo za dolge in hladne zimske noči. 

NABAVA

Obstaja kup načinov, da pridete do ozimnice, vendar niso vsi primerni za vsakega. Nekateri jo bodo hoteli nabrati sami, drugi ne, nekateri bodo imeli kakšne moralne zadržke, drugi ne. Pa dovolj uvoda, gremo k stvari. 

NABIRANJE

Najlepše in hkrati najbolj romantično je klasično nabiranje sadežev. V poletnem času jih najdemo skorajda vsepovsod. Največ jih lahko najdemo na mestih kot so gozdički, grmovja, travniki in livade, plaže (morski sadži so tudi priljubljeni) in v K4. Najbolj ploden gozdiček v Ljubljani se nahaja v parku Tivoli, grmovja pa pogosto obiskujemo ob Savi, najbolj neplodna livada (zaradi poseke, ki jo je naročilo mesto Ljubljana) pa je za štreko. Obstajajo tudi tople grede, v katerih vedno najdemo kaj za pod zob. Največji pridelek daje topla greda iz sadovnjaka Tivoli, imenovana Zlati Klub. Če res želite imeti krompir, pojdite kar na Metelkovo. 

NAKUP

Nabiranje sicer je najlepše, vzame pa tudi preveč časa. Prezaposlena gospodinja bo svojo ozimnico raje kupila. Najbolj zanesljivo je nakupovanje na veletržnicah, ki pogosto stojijo ob železniških postajah, omembe vredna je tudi tivolska tržnica. Najboljši čas za nakup je vsekakor pred kosilom (med deseto in dvanajsto dopoldne). Tivolska tržnica obratuje tudi v poznih večernih urah. Obstajajo tudi moderni načini nakupa in sicer po telefonu. Seznam prodajaln z zelo pestro ponudbo in različnimi cenami lahko poiščete v lokalnemu oglasniku. Moderen način življenja omogoča tudi nabavo po sistemu cash & carry. 

DARILA

Veliko zadovoljstva nam prinese tudi nenadno darilo, ki nam ga dosti pogosto prinesejo naši prijatelji, znanci in sosedi, ki so med sezono nabrali več, kot lahko sami porabijo. Vendar so taka presenečanja zelo redka, darila (neredko že uporabljena) pa so običajno škart roba, saj darovalci boljše kose obdržijo zase. 

RABUTANJE

Rabutanje je sicer zelo nemoralno dejanje, vendar ker to vsi počnejo, počnite še vi, če se vam zdi, da se splača. Velikokrat je tudi res, da na sosedovi njivi raste več sadja, kot ga on sam lahko porabi, pri vas je pa suša... Lačnemu celo Cerkev dovoli krasti za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb 

IZBIRA

Če hočeš, da ti bo lepo, predvsem pa toplo v zimskih večerih in nočeh, se ozri naokoli, vrzi mrežo in najdi ozimnico, ki te bo grela. 

Ker je dobra roba že kar prebrana, boš težko veliko izbiral, a če se potrudiš boš še kaj primernega našel. 

Koristno je, če ozimnica obvlada pečenje kokic, za prijetne večere na medvedovi koži pred kaminom. Če pa obvlada ob tem še kuhanje groga ali kuhanega vina je pravšnja partija za smučarski teden. Ko sem že ob tem, velja poudariti, da je koristno, če obvlada smučarijo, posebej nošnjo smuči in palic na smučišče in nazaj domov. Saj res ne gre, da jo boš gostil in razvajal, pa da ne bi malo delala. In v zvezi s snegom še nekaj. Ko se boš zjutraj prebudil in videl, da je dovoz do ceste zasnežen in avto pokrit z goro snega, ozimnico brez slabe vesti dvigni na noge (bodi pozoren na večerno vremensko napoved, da ozimnica zaradi preobilne nočne telovadbe zjutraj ne bo težko stala), ji daj v roke lopato in hajd na delo. Ti pa tačas mirno popij jutranjo kavico, prižgi si cigaretko in preberi novice na netu. 

Ni odveč opozoriti, da je ni bolj neprijetne stvari, kot če ti ozimnica porine mrzle noge med tvoje noge. Grozno, vsa volja te mine za naslednjih nekaj zim. Zatorej malo preveri, kako je to s tvojim kosom. Če ga še nisi preizkusil, se pa malo pozanimaj naokoli, saj druščina koristne informacije rada posreduje naprej. No, pa ne bodi prestrog, saj boš ozimnici to težavico že oprostil, če ti le ustreza. Preden se spravita v posteljo, naj si noge deset minut namaka v vroči vodi, pa bo. 

Ker je zima čas dolgega spanja, bodi pozoren, če ozimnica smrči, kajti to zna biti precej naporno. Kmalu se boš lahko naveličal žvižganja, tiščanja na nos in obračanja na bok (razen kadar se boš odločil za stranski pristop, ampak takrat pa ozimnica gotovo ne bo smrčala). V bližnji apoteki si nakupi lepilne trakove proti smrčanju. Verjemi avtorju, preizkušeno in deluje. 

In če te pokliče sobrat, ki si ni uspel priskrbeti ozimnice, ne bodi stiskač, odpri mu duri in ga povabi k vama. 

Bodi pozoren na svoje zimske obljube, da ozimnica ne bo težila, ko jo boš na Valentinovo, ko se ptički ženijo, poljubil na čelo in postavil na prag. 

Prijetno zimovanje z lateks opremo vam voščim. 

SHRANJEVANJE

Ozimnico torej že imate. Vendar pa se morate ves čas zavedati, da je to zelo hitro pokvarljiva roba. Večina ozimnice se pokvari že čez noč, nekateri primerki že v dobri uri, le redki pa zdržijo več kot teden. Seveda je problem tudi v tem, da sodobna gospodinja, ki sicer obvlada tehnike shranjevanja klasične ozimnice, ne ve prav dosti o shranjevanju teh sort ozimnice, ki pa se od klasičnih sort vendarle majceno razlikujejo. 

Zato si kar poglejmo nekaj najprimernejših, vendar dokaj redko uporabljanih tehnik shranjevanja teh sort ozimnice. 

KOMPOTI

Ozimnico skuhajte v sladkobnosti. Nekaterim vrstam ozimnice to ne bo všeč (in bodo morda celo zahtevale insulin), druge pa bodo zadovoljne. Če se ta metoda obnese, je ni treba kombinirati z ostalimi. 

BALZAMIRANJE

Za balzamiranje sta najprimernejša česen in čebula. Pred balzamiranjem oluščite stroke česna ali čebulne glavice in jih sesekljajte, potem pa z dobljeno kašo natrite ozimnico. Še večji učinek dosežete, če pustite ozimnico nekaj dni ležati v kaši. Na ta način boste vašo ozimnico skoraj stoodstotno zanesljivo zavarovali pred paraziti, ki prežijo nanje. Vendar še vedno obstaja možnost, da vonj balzamirane ozimnice kakšnega prehlajenega parazita z vohalnimi motnjami ne bo pregnal. 

Vendar pa je balzamiranje s česnom ali čebulo hudo zamudno opravilo, poleg tega pa tudi dokaj drago. Zato bo praktična sodobna gospodinja raje uporabila enostavnejšo metodo balzamiranja. Svojo ozimnico napršite s kakšnim cenenim deodorantom ali osvežilcem stranišč. Takšno balzamiranje je veliko manj zamudno, je pa tudi manj učinkovito, saj ne odganja niti prehlajenih parazitov, niti parazitov s slabim okusom ali celo brez njega. Takšnih parazitov pa kar mrgoli. 

ZAMRZOVANJE

Zamrzovanje je zelo primerna metoda za shranjevanje vseh vrst ozimnice razen naše. Kadar začutimo, da se je naša ozimnica začela kvariti, jo damo za nekaj časa na led, da ima čas za razmislek. Sveže, nepokvarjene ozimnice nikdar ne zamrzujemo. Vendar je treba vedeti, da ima ozimnica po vsakem odmrzovanju grenkejši okus in da je po tretjem ali četrtem odmrzovanju že povsem neužitna. 

VLAGANJE

Vlaganje je ena od najstarejših metod shranjevanja ozimnice in je zelo primerno tudi za našo ozimnico. Ozimnico očistite in jo zaprite v izolirano posodo brez telefona. V takšni izolaciji lahko ozimnica postane tečna in ovenela, vendar pa paraziti ne bodo mogli do nje. 

NASOLJEVANJE

Shranjevanje v slanicah ali nasoljevanje se dobro obnese pri nekaterih višje razvitih rastlinah (npr. gobe) in živalih (npr. ribe), pri naših vrstah ozimnice pa ne. Še več, če boste našim vrstam ozimnice poskušali nasoliti glavo in možgane, se vam bo še hitreje pokvarila. 

TUBERITE

Tuberite je bel prah, s katerim posipljemo krompir, da mu ne začnejo rasti tiste lovke, ali, bog ne daj, celo majhni krompirčki. Primeren je tudi za našo ozimnico. Ozimnico obilno posujemo s tuberiteom, obolenja dihal in kože, ki bodo sledila zapraševanju, pa bodo ozimnici preprečevala stegovanje lovk po nadležnih insektih, ki letajo okrog nje. 

PESTICIDI

Pesticidi so zelo učinkovita sredstva proti plevelu. Dobro je vedeti, da pesticid v primernih količinah ubije še tako velik, nadležen in trdovraten plevel, ki s svojimi bednimi malimi koreninicami šlata vašo ozimnico. 

PREBAVA

Svojo ozimnico uživajte v zmernih količinah čez celo zimo, oziroma dokler se vam ne pokvari. Tolažite se z mislijo, da bo kmalu prišla pomlad in za njo poletje, ko se vam bodo privlačni sočni sadeži kar sami ponujali po plažah, parkih, diskotekah, savnah in kar je še drugih pedrišč. Ko vam bo ozimnica začela že presedati, jo le mirno prebavite, in ji recite pa-pa, oziroma, gledano s stališča prebave, ka-ka! 

Nekaterim srečnežem pa bo ozimnica ostala do pomladi in bo tudi takrat imela enako dober okus. Ne slepite se, da vam je to uspelo z zelo dobrim shranjevanjem (čeprav tudi dobro shranjevanje lahko prispeva k temu) – dobili ste pač dobro blago. Naučite se ga ceniti in tudi naslednjo zimo ne bo težav. 

Andrej, Peter & Aleš

 

13. dnevi gejevskega iz lezbičnega filma

Letošnji filmi so se na platnu vrteli med 1. in 7. decembrom 1997. V nasprotju s prejšnjimi leti je bilo predvajanih le šest filmov, ki pa so bili dobro obiskani.

Dneve filma je otvoril ameriški film Delta (The Delta). Film govori o življenju najstniškega geja na ameriškem jugu. Lincoln je čez dan priden fantič in ima svojo blondinko, zvečer pa sede v avto in se odpelje poštrikat v bližnji park. Življenje se mu za kratek čas spremeni, ko spozna vietnamskega priseljenca Johna. Z barko se odpeljeta po reki Mississippi, kjer se bolje spoznata, a iskra ne preskoči. Lincoln se tako vrne k svoji blondinki, John pa zaštrika nekoga drugega in ga umori.

Kaj posebno dobrega o filmu ne bi mogli reči, saj nekako sporoča, da je bolje biti hetič kot pa gej (vsaj na tistem koncu sveta), ima pa dobro fotografijo.

Dan zatem smo si ogledali Otok Lesbos (Isle of Lesbos), ki je kljub imenu mnogo bolj pederski kot pa lezbični film, saj je nabit s preoblekami, kičem, glasbo (je musical) in v gledalcu zlahka vzbudi občutek, da gleda transvestitski show. Junakinja filma April na poroki ne reče ťdaŤ, ampak si raje požene kroglo v glavo, potem pa se znajde v lezbičem raju, na otoku Lesbosu. Tu uživa brez predsodkov obremenjeno življenje (čeprav imajo na otoku tudi pedra, da jim čisti WCje, in ki ga lahko reši le to, da se vanj zaljubi heteroseksualni mačo), dokler se njen bivši fant ne odloči, da jo bo dobil nazaj. Zgodba se konča tako, da se Aprilin zemeljski izbranec zaljubi v otoškega sužnja, na svoj račun pa prideta tudi Aprilina starša, ki ugotovita, da si lahko na Lesbosu brez strahu privoščita vse sadomazo užitke, ki bi morali v domačem kraju ostati strogo skriti pred očmi javnosti.

Romantike in nostalgike po mladosti je navdušil film Kot zrnca peska (Nagisa no sindbad). Ito se zaljubi v svojega sošolca Yoshido, kar ne ostane skrito njuni prijateljici Aishri. Le-ta ima rada nežnega Itoja, medtem ko si Yoshida želi prvih seksualnih izkušenj prav z njo. Na koncu nihče ne dobi prav tega, kar si je želel, dobijo pa nove izkušnje.

Latino fant, ki vas je s plakata vabil na letošnje dneve filme, je svoje igralske sposobnosti in pa seveda telo pokazal v filmu Latino fantje gredo v pekel (Latin Boys Go to Hell). Film prikazuje izsek iz gej scene z vsemi svojimi problemi: Justin je mlad gej, ki je zaljubljen v svojega heteroseksualnega bratranca Angela. Carlos je scenska drolja, lažnivka in prasica, ki bi za fuk prodala svojo mamo. Justinova in Carlosova pot se križata, ko Carlos poskuša zapecati Justina, pa mu ne uspe, zato Justinu za vrat pošlje svojega ljubosumnega ljubimca, ki se je iz televizijskih soap oper naučil, kako ravnati v takšnih primerih. Carlos konča mrtev s svojim (odrezanim) orodjem v ustih, ljubosumnež pa poskuša likvidirati tudi Justina.

Drugi lezbični film je bil Povsod po meni (All over me). Claude je zaljubljena v svojo najboljšo prijateljico Ellen, ki hodi s hobofobičnim mačotom Markom, ki ima intelegenčni kvocient okrog 15 (in toliko več mišic). Nekega dne se Mark sporeče s Claudenim prijateljem Lukeom, naslednji dan pa Lukea najdejo mrtvega. Policiji si nihče ne upa povedati o prepiru. Potem pa Claude spozna rozalaso punkerico Lucy, v katero se počasi tudi zaljubi, in zbere pogum, da ovadi Marka.

Dneve filma so zaključile Lilije (Lilies), ki so nekako požele tudi največ simpatij med gledalci. Okvir zgodbe je postavljen v leto 1952, ko katoliški škof Bilodeau pride v jetnišnico, da bi slišal spoved umirajočega zapornika Simona, ki je njegov prijatelj iz otroštva. Spovednica pa se nenadoma spremeni v past in škof je prisiljen gledati Simonovo zgodbo izpred 40 let, ki jo uprizorijo zaporniki.

Vallier je zaljubljen v Simona, vendar je njuni ljubezni na poti mnogo stvari, saj je leto 1912. Veliko ima proti Simonov oče, pa tudi Simonov vrstnik Bilodeau ni zadovoljen, saj je prav tako zaljubljen v Simona. Zaradi pritiskov se Simon odloči, da se bo poročil s Francozinjo Lydie-Anne, vendar na njuno zaročno zabavo pride Vallier in da Simonu vedeti, da ga še vedno ljubi. Ko njuno ljubezen ťpožegnaŤ še Vallierjeva mama, čudaška grofica de Tilly, se fanta odločita, da se ne bosta več ločila. Vendar sreča ne traja dolgo, saj ljubimca zmoti ljubosumni Bilodeau in poskrbi za požar, v katerem Vallier umre, Simona pa obsodijo za umor. Pri spovedi se torej skesa škof, Simon pa izve, kar si je želel že 40 let – da bi Vallierjevo življenje lahko rešili, če se Bilodeau ne bi zlagal, da je zanj že prepozno.

Lilije so med filmi, prikazanimi na letošnjih dnevih filma, zagotovo imele največji proračun, kot zanimivost pa naj povem še to, da vse vloge v filmu igrajo moški.

Aleš Pečnik



 
 
 
 
 
 

Epidemija sramnih uši 
(zgodba za pet ali več minut) 
 

Spet je deževalo. November je začel kazati svoj pravi obraz. Ernest je ugasnil radio in raje začel opazovati dežno kapljo, ki je obstala na sredini vetrobranskega stekla. Rekli so mu, da truplo leži v bližini odcepa avtoceste za Brooklyn. Ni bil več daleč, saj je skozi naliv - deževalo je vse bolj - že lahko opazil utripanje policijskih luči. Spet mu je postalo žal, da je sprejel delo višjega inšpektorja na oddelku za krvne delikte - opravka je imel zgolj z džankiji in pedri, ki so nekomu nenadoma postali odveč. 

Danes je bil na vrsti peder, prostitut. Nekdo mu je enostavno odrezal tiča in ga zadržal v trajen spomin. Jonathan - tako ga je klicala klientela iz vzhodnega dela New Yorka -, ki je ležal v cestnem jarku, je od svojega mladostnega entuziazma obdržal le nasmeh. Navadno je oboževalca pogledal naravnost v oči, se pri tem malce ugriznil v zgornjo ustnico in z roko koketno zamahnil v zrak. Nato jo je potisnil v desni hlačni žep in se pogladil po kurcu. Dela mu ni manjkalo. 

Ernest je od policaja zahteval zapisnik. Žrtev je bila stara devetnajst let, povprečne teže in visoka šest čevljev. Kot poseben znak je policaj navedel obrito spolovilo. Vzrok smrti: izkrvavitev. 

Roger je bil Jonathanov sostanovalec. Njegov rok trajanja je že potekel - ko je Ernest pomislil na njegovo staro rit, mu je postalo slabo. Roger je bil obiska vesel; mimogrede je odvezal pas na svoji halji in pokazal kurca. Z roko se ga je dotaknil, potegnil kožico proti korenu in se začel sliniti kot pojav pes. Stare pedrske kurbe pač nikoli ne obupajo. 

“Jonathan je zadnje čase redko prihajal. Vseskozi je govoril o nekem Simonu, njegovi službi in poudarjal, kako ga ima rad. Ko sem želel, da me pofuka, je ponorel, me začel pretepati in mi groziti, da bo v mojo rit porival le še steklenice. Tiste, ki jih ni potrebno vračati, ker se mu je ostalih zdelo škoda. Prasec! Tudi njegova rit bo nekoč smrdela.” 

Ernest je poslušal Rogerjevo pripoved in se hkrati spraševal, ali je star peder sposoben nekomu odrezati kurca. Ročnih spretnosti mu ne manjka in če bi bil primerno zadet  - od koke ali pa celo navadnega ljubosumja -, bi lahko on nekomu porinil steklenico v rit. Obljubil je, da se bo še vrnil. Roger se je nasmehnil in še bolj razgalil svojega mlahavega tiča. 

Ko je Ernest prišel do hiše na 75. ulici in pritisnil na zvonec, na katerem je pisalo Družina Frost, mu je vrata odprla svetlolasa deklica, iz ozadja pa se je zaslišal ženski glas: “Sarah, ne odpiraj neznancem!” Hip zatem je zagledal žensko srednjih let, neurejenega videza in očitno tudi malce histerično. Ženska je Sarah poslala v hišo. Ernest se je predstavil kot višji policijski inšpektor, pokazal značko in vprašal, kje je gospod Simon Frost. Ženska se mu ni predstavila, povedala, da je Simon v službi in zaprla vrata. Ernest raje ni več pozvonil. Očitno gospod Frost poišče potešitev - kadar histerija njegove žene postane prevelika, pička pa premajhna - pri fukačih, ki radi nastavljajo riti in denarnice. Večkrat se zgodi, da katera rit postane nenasitna, denarnica pa nikoli dovolj polna. Lahko, da je Simon Frost naletel na oboje. Tipa bo potrebno čimprej prijeti za jajca. 

Ernest je bil zadnji, ki je zapustil policijsko postajo. Na ulici je odvrgel cigareto in se odpravil proti Deseti aveniji. V baru, kjer je bil dogovorjen s Simonom, je debela in zanemarjena natakarica z južnjaškim naglasom nadirala pijanca, ki je za šankom fantaziral o seksu. Drugih gostov ni bilo. Usedel se je v kot in si prižgal cigareto. Nato je zagledal urejenega gospoda, ki je ravnokar vstopil. Bil je Simon Frost. Simon je bil eden tistih pedrov, ki porivajo le v temi. Diskretno in ne da bi sami kdaj nastavili rit. 

“Kot veste, je Jonathanu nekdo odrezal kurac in ga verjetno konzerviral v kisu. Očitno fetišist, ali pa vegetarijanec, ki je ostal brez kislih kumaric.” 

Simon se je nasmehnil Ernestovi izjavi. 

“Na pedrih me zanimajo le riti. Zlasti če plačujem zanje. Sploh pa je bil Jonathan ena bolj zaposlenih kurb. In takšnih se sam sčasoma začnem raje izogibati. Zlasti, če mi govorijo, kako se bodo zaradi mene, in denarja seveda, upokojili. Jonathan je pred mesecem postal malce predrzen. Sledil mi je v službo in me nato cel teden ves osladen vabil na kosilo. Ko sem ga odjebal, je postal še bolj agresiven. V četrtek sem ga nazadnje videl.” 

Gospod Frost je nato plačal svoj zapitek in odšel. Ernest je kadil že četrto cigareto. Ni se mu mudilo. Spet se je kesal, da ni ostal na oddelku za finance, kjer bi se ukvarjal z utajami davkov. Pedrskih frustracij je imel že vrh glave. Frost je bil ena izmed njih. Ženo, kadar je ne boli glava, poriva od spredaj, ko pa pred kurac dobi pedrsko rit, le zamenja položaj. Samo, da njegova jajca ostanejo cela. 

Dick je bil lokalni pedrski posebnež. Ni zaman nosil svojega imena, saj ga je marsikdo poznal po tetovaži na korenu kurca, kamor si je tetoviral ime svojega prvega fukača. Nathaniel je bil še epizoda iz Bostona. Na kurcu je še ostalo nekaj prostora. Ko je Ernest vstopil v pedrski bar, ga je že na vratih za jajca poskušala prijeti svetlolaska s pogriženimi nohti in malomarno obritim obrazom. V noge je raje ni pogledal. Dick je slonel za šankom. Spet je bil zakajen in pijan. Objel je Ernesta okoli ramen in skušal njegovo roko položiti na svojega kurca. Ernesta to ni motilo. Tiči pijanih pedrov navadno težko vzletijo. 

“Jonathana sem ljubil bolj kot fukača, na katerega pomislim vsakič, kadar ščijem. Jonathan je rad lizal mojo tetovažo. Z levo roko je prijel jajca, oslinil glavico kurca in ga potisnil v usta. Najraje ga je samo grobo premetaval po zobeh in grizljal. Potem ko mi je prišlo, me je poljubil. Jezik  mi je globoko porinil v grlo in začel sesati. Tempo je prilagajal roki, s katero je stiskal svojega nabreklega tiča. Všeč mu je bila tudi fist-cum-foot varianta, vendar je zadeva te vrste  navadno zahtevala malce več organizacije.” 

Dick je odmaknil Ernestovo roko in si odpel hlače. Desno od popka je imel tetovirano Jonathanovo ime. 
“Odkar me je Jonathan odjebal, ščijem v temi.” 

Ernest je opazil, da je Dick obrit okoli kurca. 

“Med pedri razsajajo uši,” je rekel Dick, se zazrl v prazne kozarce pred sabo in utihnil. Pedrov z zlomljenimi srci se je Ernest že davno naveličal poslušati. Patetične izpovedi so ga vedno silile na kozlanje. Plačal je račun in odšel. Na izhodu se mu je svetlolaska spet nasmehnila. Tip, ki spomine na hustlerje konzervira na tako trajen način, se verjetno ne bi branil imeti njihove tiče razstavljene v vitrini dnevne sobe. 

Večer je bil kljub novembru neverjetno soparen. Stanovanje s pogledom na Jeffersonov park je v Ernestu ubijalo še tako majhno sposobnost za detektivsko analizo primera Jonathan. Ernest si je zaželel, da bi kot v romanih Agathe Christie od nekje slišal patetično miren glas gospe Marple, ki svoje primere nonšalantno rešuje v zaključnih seansah. In navadno zaključi, da čajne mešanice nikoli več ne bodo takšne, kot so bile nekoč. 

Vsi Jonathanovi fukači so se mu zdeli sumljivi. Roger je v njem videl idealizirano podobo svoje izgubljene mladosti, gospod Frost se je morda bal izsiljevanja, Dick pa je bil še vedno bolestno zaljubljen. Vsak bi torej znal in želel Jonathanu odrezati tiča. 

Razsvetljava na 75. ulici je bila ena slabših v New Yorku. Ernest je zato raje pustil prižgane luči svojega starega forda. Žrtev je ležala med smetnjaki. Zamaščen policaj poleg nje je neokusno jedel sendvič s šunko. S polnimi usti je momljal, da so ubili pedra, ki je svoje stranke navadno izbiral med bolj petičnimi odjemalci. Ernest je opazil, da je truplo brez hlač. In tudi brez kurca. Njegovo golo osramje je bilo na moč podobno sendviču debelega policista. Brez dlak in krvavo rdeče barve kot najslabša šunka. Preden je odšel, je Ernest zahteval le osebne stvari ubitega pedra. Za ponedeljkov večer je bilo to dovolj. 

Ubitega pedra so klicali Julian. Med osebnimi dokumenti je Ernest našel zamaščen list papirja z inicialkami R. F. in vizitko nekega frizerja s Prve avenije. Ernestu se je zdelo, da jajca gospoda Frosta le niso ostala cela. Ko so Frosta aretirali, je žena dobila histeričen napad. Frost ji je v zmedi le ukazal, da naj pokliče družinskega odvetnika. 

“Mojo telefonsko številko je kurbir ne nazadnje lahko prepisal iz telefonskega imenika. Po Jonathanovi smrti s pedri nisem imel več opravka. Stvar je ženi postala preveč sumljiva. Sploh pa je odvetnik že plačal varščino in zahtevam, da me takoj izpustite!” 

Ernest je pazljivo poslušal Frostovo blebetanje, pomisleki o njegovi nedolžnosti pa so postajali vse večji. Vendar ga je moral izpustiti. Odločil se je, da bo raje obiskal še frizerja s Prve avenije, kamor so očitno rade zahajale pedrske kurbe z dražjimi ambicijami. Mimogrede si bo tudi sam malce uredil pričesko. 

Chez Francis je bil eden od bolj urejenih lokalov na Prvi aveniji. Francis je s piskajočim falzetom poskakoval po salonu. Ko je zagledal Ernesta, ga je takoj posadil na stol in mu začel umivati glavo. Ernest se je praznih misli predal njegovim nežnim rokam. Sprva sunkoviti krožni gibi so postajali počasnejši. Francis je vseskozi poudarjal, da so tako močni in gosti lasje pri moških danes redkost. Ernest je postajal zaspan in ni opazil, da se ga frizer dotika bolj, kot bi bilo potrebno. Očitno je stvar obema postajala prijetna. Ko je Francis končal, sta ostala sama v salonu. 

“Odkar mojim stalnim strankam psihopati režejo kurce, nimam veliko dela.” 

Ernest je spet postal pozoren. 

“Ste morda poznali Julijana?” je vprašal Ernest. 

“Prijeten mladenič. In tudi Jonathan je bil takšen. Oba sta bila rada urejena.” 

Medtem ko je Francis odgovarjal, mu je odstranjeval lase s hlač. Počasi, kot da bi želel prijeti vsakega posebej. Nato mu je odpel hlače in v roko prijel Ernestovega kurca. Tudi sam je ostal brez hlač in s svojim kurcem se je dotaknil nabreklega tiča. Ernest je miroval v stolu in zatisnil oči. Vedno je bil pripravljen, če so drugi prevzeli pobudo. Petting - tega tehničnega izraza Ernest ni maral - je postajal vse bolj grob. Končala sta istočasno. Francis si je zapel hlače in odšel po metlo. Ernest je bil na moč zadovoljen s svojo novo pričesko, Francis pa ga je povabil, da naj se še oglasi. Navadno so njegove stalne stranke zadovoljne z njegovimi uslugami. Žal jih niti Jonathan niti Julijan ne bosta več deležna. 

Bil je že december. Primer ubitih pedrov je zataval nekam v slepo ulico. Razen treh zafrustriranih potencialnih storilcev, dveh odrezanih kurcev, zdaj neznanokje, in odličnega frizerja Ernest ni imel ničesar. Lahko bi spet zaslišal Roberta Frosta. Vendar bi zaslišanje ostalo brezpomensko. Tip je očitno poznal ustrezne ljudi, saj mu je šef prepovedal govoriti z njim. Sploh pa: kdo se bo razburjal zaradi dveh pedrov, čigar riti sta javna last? Primer so višje instance očitno zaključile, Ernestu pa so od detektivskega cruisinga ostale le uši. In obrit kurac. Primer je bil preprosto ad acta. 

Francis je že pospravljal, ko je v salon vstopil Ernest. Oba sta bila dobre volje. 

“Danes samo britje,” je rekel Ernest. 

Francis je odšel po britev, se spotoma nadišavil in spustil žaluzije. Ljudi na ulici se ni več videlo. 

“So že odkrili morilca ubitih pedrov?” je vprašal Francis. 

“Primer je zaključen zaradi pomanjkanja dokazov. Zdaj nekdo ubija narkomane. Le da ti ostanejo tudi po smrti v enem kosu. Njihovi kurci očitno niso dovolj zanimivi.” 

“Se ti moj še vedno zdi zanimiv?” Francis je iz hlač potegnil svojega tiča. V zraku je zadišalo po mandljih. Ko je Francis potegnil kožico proti korenu, se je na vrhu glavice zalesketala kapljica. Ernest se je sklonil in jo posesal. Francis je zastokal s svojim falzetom. Njegov tič je začel utripati v ritmu salse, ki se je slišala iz sosednjega bara. Končal je v Ernestovih ustih. Potem je iz žepa potegnil britev. 

“Še kakšna posebna želja?” je vprašal Francis. 

Ernest je odpel hlačni gumb in potisnil hlače za malenkost nižje. Bil je brez spodnjic. Z roko je prijel svojega obritega tiča in si ga začel drkati. Ko je Francis zagledal njegovega tiča, je prebledel in močno stisnil britev v levi roki. Ernest je umaknil roko. Obrit tič je bil na moč podoben starikavemu puranjemu vratu. Z nekaj kocinami, ki jih bitev ni uspela porezati. 

“Zakaj si si obril tiča,” je zapiskal Francis. 

“Nekje sem staknil uši.” 

Francis je izza hrbta potegnil britev. Ernest je opazil, kako se je zalesketalo njeno rezilo. 

“Sovražim obrite tiče. Ker jih ne morem namiliti, natreti s šamponom in postriči kocine, ki napačno štrlijo. Moški bi se morali česati tudi okoli jajc.” Francis je napol v blaznosti kričal na Ernesta in z britvijo mahal po zraku. Ernest ga je, še preden je zamahnil, odrinil in vstal iz stola. Iz žepa na suknjiču je potegnil revolver in ustrelil. Francis je izbuljil oči in omahnil na umivalnik. 

“Zakaj obriti in celo plešasti moški sploh hodijo k frizerjem?” je Francis zahropel in z glavo udaril v dno umivalnika. Topo je zadonelo. Ernest je z odpetimi hlačami opazoval, kako se je širil rdeč madež na beli halji. Zapel si je hlače, še pred tem pa pogledal tiča z vseh strani. Pogled na obrit kurac se mu je zdaj zazdel malce patetičen in - no ja - neestetski. Tudi Jonathan in Julian potemtakem nista imela lepih kurcev. 

“Vsega pa je verjetno kriva epidemija uši,” je naglas razmišljal Ernest in stopil k telefonu. Skrbelo ga je le, kako bo šefu pojasnil, da je odkril morilca. Očitno alergičnega na obrite kurce. 
 

Iz Stanley C. Booth: The mockery of live 
Iz angleščine prevedel Dušan


KAJ JE NOVEGA, KAJ JE NAJBOLJ VROČE

Anketa med mladimi v različnih evropskih in ameriških zveznih državah je že lansko leto poskušala najti nekaj najbolj vročih podatkov o tem, kaj je novega in kaj najbolj vročega pri najstnikih. Zajela je celotno mladež, tako hetero kot tudi homoseksualno, in s podatki pripomogla predvsem modni in kozmetični industriji in trgovini ter tistim, ki bi si želeli biti v toku dogajanja in trendy, pa niso prav dobro vedeli, kaj in kako.

Tudi slovenski geji ponavadi stremijo za tem, da bi bili in, zato bi jih sledeči podatki utegnili zanimati. Že takoj na začetku pa je potrebno povedati, da zadnje čase ni več opaziti posebne gej mode med mladimi v Sloveniji, in da je modna in kozmetična kultura na dokaj slabem nivoju. Tisto, da so bili nekdaj mladi fantje v nedeljskem klubu K4 resnično lepi in super oblečeni (o tem so na veliko govorile predvsem mlade bejbike, ki so prišle osvajati gej fante), je samo še lep spomin. Morda bi lahko našli odgovor v takratnem političnem sistemu, sivini v naših blagovnih hišah in mnogim potovanjem gejev po shoppingih v tujini. Geji so takrat pač hoteli izstopati, danes pa so jih prehiteli ťnavadniŤ fantje, ki se marsikdaj uredijo čedno in lično, oblečejo kakšno super modno znamko, si uredijo frizuro in na faco tudi nanesejo puder. V očeh gejev so pedri, v očeh deklet pupike, eni in drugi pa jih imamo radi...

Novodobni geji, stari od 18 do 25 let (redki primerki tudi več), so se najbolje znašli na rave sceni in tudi pripadajoči modi. Pa vendar bitka še ni izgubljena. Gej oblačilno kulturo je potrebno ponovno popraviti – zato le nekaj hot podatkov (takole za zgled).

Začnimo pri jeansu. Na prvo mesto med mladimi sodijo zagotovo Levi's-ke, ki se tipu v reklami tako lepo prilepijo na spodnji del telesa, da marsikomu zastane dih ob pogledu na stegna in napeto rit. Levi's ima več modelov, vsekakor pa boste morali izbrati tiste, ki se vam najbolj tesno priležejo ob telesu. Gap so manj poznane kavbojke pri nas, vendar jih po nekaterih informacijah lahko najdete pri naših sosedih v Italiji, vendar težje v Trstu. Tudi te kavbojke imajo podobno moč kot prve – lahko so zelo seksi, če upoštevate tesnost. Na tretje mesto so najstniki (med njimi je 4% gejev in 2% bisekusalnih) uvrstili hlače iz jeansa Guess, Silver Tab in zelo znane Calvin Klein. Slednje dobite tudi v ljubljanskih butikih. Ker je prav zdaj čas skaterjev – in če ste njihov oboževalec (res so sladki in seksi): oni prisegajo na Union Bay Stovepipes. Saj veste – to so tiste z znižanim pasom (tako se vidijo robovi boksaric in kdaj tudi dlačice), nizko spuščeno zadnjico in so zelo široke. Jeansa je še več, a se ga zelo težko dobi v Sloveniji. Ker smo že omenili boksarice – naj zapišemo, da jih nosi približno 99% mladih. Najbolj razširjene pa so Polo, Adidas, Calvin Klein, Kermit Klein, Satin...

Zgornji del životca si najstniki in tisti malo starejši največkrat odenejo v razvlečene puloverje, predolge majice, stare vojaške majice in kdaj pa kdaj tudi v kaj iz second hand trgovinic. Pri nas jih ni veliko, pa zato pobrskajte po omarah. Tisti, ki radi hodite v disko – za vas je najbolj primerno zgornje oblačilo, ki je dokaj oprijeto ob telesu, rahlo raztegljivo in če imate napet trebuh (tistega s ploščicami s fitnessa) majčka do popka. Samo nekaj imen: Limited, Calvin Klein, Express, Espirt, Champion, Umbro, No Fear, Boss, Alien Work Shop, Reebok, Nike, Guess, Pepe, itd.

V modi so športni copati, ki vedno bolj zamenjujejo mestno obutev. Marsikateri gej se ob tem zmrdne, a žal lahko svoje nove čeveljce obuje le za gledališče. Na prvem mestu so novi modeli Airwalk, Vans, Nike, Reebok in tudi Dr. Martens. Tisti z malo višjo peto, debelejšimi podplati in usnjeni; enobarvni ali pisani.

K lepi opravi spada tudi lepa frizurca in negovani lasje. Lahko so tudi živo pobarvani ali s prameni (ampak ne s tistimi po vsej glavi – le dve malo debelejši črti). Lasje naj bodo malo daljši, nekje v višini ušes in gladko počesani. Lahko pa so tudi malo daljši. Če naneste na njih na primer živo barvo, je bolje da so kratki. Za nego las mladi uporabljajo Pantene Pro-V, Finesse ali Johnson ? Johnson.

Mladi vedno bolj skrbijo za kožo. Največkrat uporabljajo Dove, The Body Shop in Johnson ? Johnson. Če imajo kakšen mozoljček, ga poskušajo odstraniti s Clearasil pripravki. Na zobno ščetko največkrat nanesejo Colgate.

Fantje se brijejo s najrazličnejšimi brivskimi aparati, kožo pa dezinficirajo s Cool Water ali Old Spice. Pod pazduho prav tako našpricajo Old Spice.

Drugače je s parfumi. Tukaj so geji še posebej izbirčni. Vendar se se najbolj prijeli CK one, Escape in Égo?ste. Vendar govorimo le o podatkih, zbranih med mladimi.

Len


Dragi bralci!

Tragično, dramatično in v velikem slogu je preminil naš stalni sodelavec, dopisnik iz domačih in tujih prizorišč, lovec na hetije in priznan sociopat Rožle. Na zadnjem sestanku Kekca je nenadoma izvlekel ogromen meč in pred razširjenimi zenicami vseh članov uredništva izvedel harakiri. Njegove zadnje besede so bile: "Aughrr! Ooogggrrruhh! Iiiiiihhhhrrrrr! Hrk, hrk,....crk!"

Naš tehnični urednik je posnel njegove besede in jih trinajstkrat upočasnjene zavrtel nazaj. Tako si lahko sami preberete dešifrirano sporočilo našega bivšega sodelavca:

Dragi sodelavci, dragi prijatelji, cenjeni bralci!

Po dolgoletnem in napornem preučevanju heteroseksologije ter bogati in pestri karieri se je pred kratkim zgodilo nekaj, kar je postavilo vsa moja dolgoletna prizadevanja na glavo. Po zadnjih raziskavah na terenu je svetovna lovska zveza za iskanje hetijev sporočila naslednjo novico: "V Kočevskem rogu je pred nekaj tedni preminil še zadnji heti. Zadnja leta je živel v osami in ni pustil za sabo nobenih potomcev." To pomeni, da smo z brezobzirnim klevetanjem in obrekovanjem ugonobili in za zmeraj izbrisali z obličja sveta še zadnjega predstavnika te nadvse zanimive človeške vrste, ki nas je vsa ta leta navduševala s svojim nenavadnim vedenjem. S tem smo si uničili še zadnjo možnost, da bi razumeli skrivnostni svet heteroseksualcev. Svojemu delu sem posvetil vse svojo življenje in sedaj, dragi prijatelji, se je z zadnjim hetijem končalo tudi moje poslanstvo. Želim vam veliko uspeha in sreče. Zbogom.

Globoka žalost je v srcih vseh nas. Vedno ga bomo imeli radi.

Uredništvo