Naslednja scena je bila še bolj zanimiva! Tam sem tudi najbolj mislil na sonarodnjake, saj bi bilo marsikomu zelo všeč. Pred vrati spet opozorilo: spusti IQ na minimum, nadeni si nasmešek, potem pa se prepusti vzdušju. V prenatrpanem baru je vladalo vzdušje, ki je še najbolj spominjalo na bavarske pivnice - pivo in veseljačenje. Vrteli so nekakšno narodnozabavno glasbo, arije iz operet, evrovizijske šlagerje itd. (Vse je bilo na meji dobrega okusa, a gostje se niso menili za to. Peli so in po–plesovali. Priznati moram, da sem se začel skoraj dobro počutiti, ko sem si opomogel od prvega šoka.
Moral sem še v Bruselj in tam sva s prijateljem in njegovim znancem večerjala v restavraciji zaprtega tipa. Hrana ni bila nevemkaj, zanimivo pa je bilo opazovati uradnike iz evropskega parlamenta in drugih pomembnih ustanov, kako večerjajo s svojimi prijatelji, večinoma mlajšimi, v tesnih kavbojkah in karirastih srajcah in s kratkimi lasmi. Bili so simaptični, zelo deški. Enako uniformo so nosili tudi prijazni natakarji, ki natančno vedo, kako se streže gostom. Meni je bilo žal za, kako naj rečem, teti, ki sta v svili in tilu stisnjeno sedeli v kotu. Nekako sta bodli v oči in nista sodili tja. To sta morali tudi sami opaziti, saj sta bili v zadregi in strašno nerodni s priborom.
Nazaj v Amsterdam! Najboljša je seveda leder scena! Ko sem to povedal znancem tukaj, so se začudeno zasmejali, češ, to pa že ne! Na tej sceni ni samo goli fetišizem in nenehen seks. Gre za veliko več: za kulturo in imidž, ki ga druge scene ne dohajajo. Umirjeno vzdušje teh lokalov je kot nalašč za človeka, ki ve, kaj hoče. Če želi v darkroom, bo mirno šel, ne da bi se kdo oziral na to, če želiš osvajati, te ne bo nihče gledal po strani, in s svojim početjem ne boš ljudem v zabavo, če pa hočeš le pijačo in klepet s prijateljem, bodo tudi s tem zadovoljni. Sem zahajajo ljudje, ki so se nekako umirili, našli stil in z njim tudi živijo. Marsikdo se spominja starega K4, ko je tam vladalo podobno vzdušje.
Večina amsterdamskih parkov se ponoči prelevi v štrikplace, številni sexshopi ponujajo najrazličnejše parafernalije, nekateri se odlikujejo s kabinami za pomerjanje in preizkušanje artiklov. O savnah in sex kinematografih, ki so sestavni del amsterdamske scene, pa ne vem veliko.
Gotovo pa je v Amsterdamu najboljši žur za kraljičin rojstni dan, ki ga praznujejo konec aprila, čeprav ga ima nekje v januarju. Takrat se v mesto zapodijo veselja in zabave željne množice ter ga spremenijo v rajajoče mravljišče. Tudi gej scena se ne da, in če tega nisi vajen, če nisi bil še nikoli na kakšni gej paradi, si ne moreš kaj, da se ne bi počutil kar nekam slabo. Zavore popustijo, sestre plešejo, transvestiti nosijo oranžna oblačila (oranžna je barva kraljeve družine)... Vzdušje, imidži in kar še sodi k zabavi pa je neopisljivo, za nas iz province naporno, morda nerazumljivo, gotovo pa ogleda vredno.
Čeprav sem se odpravil na to potovanje bolj ali manj iz zasebnih nagibov, pa iz svoje kože vendarle ne morem. Obiskal sem staro gej/lezbično organizacijo COC. Na sestanku z enim od njihovih članov sem spoznal, da stvari pri njih tečejo podobno kot pri nas in da se geji po svetu ne razlikujejo, naj bodo Američani, Poljaki, Balkanci ali pa državljani EU. Težave so povsod enake ali vsaj podobne. Presenetilo me je le njihovo ironično interno geslo: Če nimaš težav s svojo homoseksualnostjo, pridi k nam, mi ti jih bomo dali! Imajo pa tudi svoj Coffee-shop, katerega posebnost je, da v nedeljo popoldan starejši od šestindvajset let nimajo vstopa. Tam je še disko in velika konferenčna dvorana. Državni COC pa je sedaj dobil prostore v kraljevi palači na Dammu.
Močan vtis napravi spomenik, ki se v obliki velikanskega marmornega rožnatega trikotnika razprostira čez ves trg in še nad vodni kanal. Postavljen je bil v spomin homoseksualnim žrtvam v koncentracijskih taboriščih. Del nad kanalom je zmeraj poln cvetja. Prej so ga ljudje prinašali v spomin na žrtve nacističnega nasilja, danes pa v spomin na žrtve aidsa.
Naj še dodam, da na amsterdamski univerzi obstaja program Homo Studies, ki se ukvarja s homoseksualno tematiko v sociologiji, zgodovini, umetnosti (koreografija, poezija, slikarstvo...) in kulturi sploh. Za podrobnejše informacije pišite na naslov: Universiteit van Amsterdam, Vakgroep Sociologie Oudo Hoogstraat 24, NL 1012 AMSTERDAM.
T. Š.