Popolna partnerstva


V dobi gay porok in zgrešene vere v monogamijo, ki bolj ali manj služi zgolj izogibanju varnemu seksu, je vse bolj nujno imeti fanta, ki se mu reče ljubimec ali mož ali partner in za katerega se samo po sebi razume, da je hkrati najboljši prijatelj, najboljši (po možnosti edini) ljubimec in idealen sostanovalec, vse v eni embalaži. Na kratko: od tega stereotipa pričakujemo več, kot si za svoje izdelke upajo trditi proizvajalci pralnega praška. Toda namesto občutkov nezadostnosti in ne-ljubljenosti, ker naše ljubezensko življenje ni briljantno čisto in odišavljeno z mehčalcem konvencionalnosti, bi se morali veseliti pomanjkanja leska in zmečkanosti našega ljubezenskega življenja in ga javno oprati. In se nehati slepiti, da bomo nekega dne našli »ta pravega«. Sprijaznimo se: niti naše ljubezensko življenje niti naše perilo ne bosta več sijala, kot pravijo na televiziji. Hvala bogu! Poglejte tiste okrog sebe, ki trdijo, da so našli »ta pravega«. Tudi če odmislimo, da je to njihova deseta »prava stvar« letos, se lahko vprašamo, ali jim lahko sploh zavidamo. Ne! Ravno nasprotno. Pari so odvratni na vseh stopnjah, od na prvi pogled zaljubljenih in oslepelih, grulečih, stiskajočih in cmokajočih sveže pečenih zaljubljencev, ki ste jih, dovolj neumno, povabili na večerjo, pa vse do kislih in zagrenjenih parov, ki vztrajajo, da se jih posede na nasprotno stran mize in potem ves večer sosedu glasno razlagajo o kom drugem.

Odločitev za samomor

Poglejte, kako pravkar sparjeni pari kažejo svetu popolno podobo vdanosti, ko potrpežljivo čakajo na trenutek, ko niso opazovani, da si izmenjajo pogled - komaj čakajo zasebnost doma, da bosta tako ali drugače skurila energijo, ki se je v njiju nabirala cel večer. Pari v zgodnjih fazah zakonskih odnosov čutijo obveznost, da svetu pokažejo najbolj skockano podobo, kot da bi slava romantike počivala na njihovih ramenih. Zelo hitro pa morajo civilizacijski imperativi prepustiti mesto primitivnim radostim mačjih pretepov, ki potrebujejo tisti posebni elan, ki jim ga lahko nudi zgolj občinstvo. Partnerski odnos postane prizorišče drame, ki zamenja brezmejno vdanost »zgodnjih dni«, preden sta odkrila resnico o drugem. Kadarkoli mi prijatelj naznani, da je našel moškega svojega življenja, več tednov nosim črnino v znamenje žalovanja, saj so ljubezenske preizkušnje nekakšen samomorilski pakt. Žal ne tako dokončne, kot je smrt, bolj kot ugrabitev. Po določenem času, po nekaj letih ali še pogosteje po nekaj tednih se izmotajo iz ujetništva, vrnejo k starim prijateljem in poskušajo nadaljevati življenje, kjer so ga prej končali. In nenehno oprezajo za novo žrtvijo, ki jih bo znova ugrabila.

Klic za odkupnino

Sledi »odkupnina« - obupani klici sredi noči iz telefonske govorilnice: »Ne vem, kaj naj storim, mislim, da me bo ubil. Zvedel je za tipa, s katerim se dobivam. Moraš mi pomagati!« Storiti bi moral to, kar je treba narediti s teroristi - zavrniti pogajanja in odložiti slušalko. Seveda pa kot pravi prijatelj tega ne storiš, pač pa poslušaš, svetuješ, in če si še posebej prismojen, se vpleteš. Konča se tako, da se moraš navaditi na celodnevno družbo novega »brezdomca«, ki te obtoži, da si vsega kriv ti, ali pa te golobčka porabita za strelovod in po tebi padejo vse psovke, ki sta jih pripravila eden za drugega. Ko se tvoj prijatelj zakvačka z novim lepotcem, ti bo prihranjena zamenjava enega prijatelja za dva tujca, ki si predstavljata, da sta člana kraljeve družine - »midva« to in »moj fant in jaz« ono. Ker mora en golobček žrtvovati svoje in posvojiti prijatelje drugega, boš enostavno zmrznil. Še zlasti, če si samski in atraktiven.

Če gledaš na razmerje od zunaj, je dovoj hudo, če pa se moraš postaviti vanj, zadeva postane definitivno zastrašujoča. Kaj drugega je živeti s tipom kot peklensko mučenje? Deliti stanovanje s cimrom je peklensko že brez nadležnega spanja v isti postelji, ti ga moraš pa še ljubiti! Da ne omenjam svežega zavitka masla, ki je videti, kot da bi ga napadlo težko topništvo. Ali pa sveža posteljnina z odprtinami pri glavi. Ja, to so primeri kronične zaprtosti z nenehnim krčem sfinktra, a taki smo ljudje: nekompatibilni do zadnje podrobnosti.

Zraven tega se morate prilagodi njegovi neprebavljivi navadi, da si striže nohte v dnevni sobi in lepi smrklje po stenah spalnice, in na njegov čudaški okus, ki ga je skrival pred vami, dokler ni prišel na dan s kaseto Zlatka Dobriča. Od vas pričakuje, da vas bo še vedno seksualno privlačil; še huje, od vas bo pričakoval, da vam bo privlačnejši od kogarkoli drugega. Privlačnejši celo od stasitega vodovodarja, ki vam je prejšnji teden čistil bojler.

Šunka v sendviču

Nato se pričnejo želje po trojčku. To sama po sebi ni slaba ideja, toda pod pritiskom obupnega položaja se bo gotovo končala kot totalna katastrofa. Trojček je v tem položajo v bistvu dvojček, ki se niti ne trudi preveč, da bi bil trojček. Škoda ubogega tipa, šunke v sendviču, ki mu je najbrž všeč samo eden, tolaži pa se, da je bolje seksati z dvema kot sploh z nikomer. Napaka! Ugotovil bo, da posveča večino pozornosti tipu, ki mu ni posebno všeč, saj v nasprotnem primeru izziva zaplete z loputajočimi vrati in dvostransko recitacijo vsake žaljivke, ki sta si jih izmenjala v zadnjih petih letih.

Ljubosumnost, ki ima nesporno vlogo v predigri, ima tendenco padajočega donosa. Vsaka naslednja scena mora biti bolj dramatična in histerična kot prejšnja, da se povrne trud za kvalitetnejši orgazem. Na srečo v najnevarnejših trenutkih poseže vmes nagon po samoohranitvi in prepreči logični krvav zaključek.

Počasi postaja seks vedno večja redkost ali pa ga sploh ni več. Ljubosumnost se takrat usmeri v strah, da si partner išče potešitev drugje. Strah je upravičen zaradi evidentnega dejstva, da isto počnete sami.

Partnerski odnos je dosegel točko, ko že najnedolžnejše zanimanje za tretjega povzroči pravi vihar. Napetost, ki narašča sorazmerno s seksualnimi frustracijami, se izraža z rigoroznimi zasliševanji ob vsaki omembi moškega imena: »Kdo je ta Jože? Zakaj ga nisi omenil že kdaj prej? Koliko je star? Kako dolgo že delata skupaj? Najbrž zgleda dobro? Si bil z njim na kosilu? Ti je všeč?« Ta »Jože« potem postane začetna in končna točka vsakega pogovora. Njegovo ime se ironično vplete v sleherno stvar, ki ne gre, kot bi morala: »Stavim, da bi Jože to naredil bolje kot jaz...« Kot bi mignil, postane tip neznansko požrtvovalen in se je pripravljen voziti kilometre daleč, da vas pobere po službi.

V pogovorih se poskušate izogniti vsake omembe moškega imena. »On« postane »oni«, »Jože« postane »Jožica«.

V redkih situacijah, ko se znajdete v disku ali kafiču, morate nadzirati svoje oči, da vam ne uidejo v tisti kot, saj veste, tisti kot..., hkrati pa morate nadzirati partnerjeve poglede, prav tako kot on nadzira vaše. In to kljub očitnemu dejstvu, da sta šla ven zgolj zato, da (vsak zase) odkrijeta kak nov talent.

Nato se nepričakovano pojavi star prijatelj, ki je bil po sili razmer odpisan. Gotovo je mlad, samski in atraktiven in zelo vesel, da vas vidi po tolikem času. »Zakaj nisi nič poklical?« Vaš partner bo nenadoma ugotovil, da mu ne ugaja ali glasba ali atmosfera ali cena in bo zahteval, da nemudoma odideta. Stvari bodo šle le še na slabše: telefonski pogovori bodo cenzurirani z komaj slišnim klikom (dvignjene slušalke drugega telefona), osebna pisma bodo nenamerno odprta in vaš partner vas bo spremljal tudi do trgovine za prvim vogalom.

Podgane bežijo z ladje

Čeprav obstaja malo verjetna možnost, da se niste resno spustili v prešuštvovanje, bo sumničavost temeljila že na možnosti, da bi lahko preskočili plot. Vaše zadovoljstvo pa bo naraščalo, če se vam bo to kljub vsemu posrečilo. Skrivni zmenki postanejo lov mačke na miš in v njih je poseben užitek, ki ga lahko ustvari zgolj občutek krivde in strah, da boste zasačeni.

Čeprav imamo nezvestobo za resnično nevarnost za zvezo, pa morda le ni. Morda je zgolj simptom groznega dolgčasa, naveličanosti, prenažrtosti in brezciljnosti, ki napada partnerja kot ladjo, ki že mesece ni videla pristanišča. Dokler v marketu ne doživite prepira okoli večerje (v smislu: »Ne bova imela spet tega prekletega piščanca in konec!«), ne veste, kaj je sovraštvo in zamera. Ko postane nemogoče, pogovarjati se o osnovnih življenskih potrebah, je čas, da skočite s potapljajoče se ladje!

Vaša zveza je propadla in spomnite se svojih prijateljev. Na smrt jih dolgočasite s razlagami svojega brodoloma, s katerimi si pred drugimi perete kosmato vest: gay scena predstavlja preveliko skušnjavo (svoboda); gayi so neodgovorni, sebični in nesposobni ljubiti (z drugimi besedami: moški). Hujši je samoobtožujoči način: »dal sem mu preveč/premalo« ali »moški se prestrašijo moje strastnosti/brezkončnosti moje ljubezni«. Po določenem obdobju bivšega »ta pravega« razvrstite ali med »tiste barabe« ali pa med »tiste, ki so šli drugam«.

Pričakovanja o partnerju za celo življenje in celo o partnerju za naslednjih šest tednov so po definiciji tako neuresničljiva, da so gotovo postavljena na popolnoma zgrešenih predstavah o tem, kdo naj bi to bil. Partnerjev ne izbiramo na osnovi tega, kdo so, ampak glede na to, kako se skladajo s vlogo, ki smo jim jo vnaprej določili. Njihova prisotnost nam pomaga ohranjati našo fantazijo o prijaznem svetu, ki se zanima za naše patetično življenje. Ali pa izberemo take, ki nam pomagajo vzpostaviti videz, ki si ga želimo imeti; »uspešen podjetnik« si bo izbral reveža, da bo lahko pokroviteljski, »romantik« koga, ki mu ne bo vračal ljubezni, »samovšečnež« koga, ki mu bo všeč. To, kakšni bi radi bili, ni vedno najbolj laskavo, in kadar se uresniči, je vedno zelo slabo. Ljubimci so le malo več kot Narcisovo jezerce, ki kaže izkrivljeno podobo resnice.

Pljuvanje, brcanje in navijanje ušes

V to jezerce je treba vreči kamen. Kako? Veseliti se samstva! Pljuniti v obraz vsakomur, ki te pogleda z izrazom oh-žal-mi-je-da-ti-je-umrla-mačka, ko jim poveš, da živiš sam; brcniti v koleno vsakogar, ki vam pove, da upa, da boste tudi vi nekoč srečali koga; naviti ušesa vsakomur, ki vam pove, da v vaših letih tudi on ni bil sposoben imeti razmerja. Še najbolje pa bo, če boste kultivirali svoje prijatelje in vanje vložili čas in energijo, ki jo hranite za monsieur oui.

Pa še opozorilo: Prijatelj, ki je po poklicu »profesionalni partner«, o svojih novih ljubeznih vedno govori kot o King Dongu. Na koncu pa se vedno izkažejo kot piškave princese. Prevelika domačnost, ki se lahko pojavi v še tako bežni romanci, lahko povzroči veliko več kot le prezir. Skrči lahko tudi vaš ponos.

BiK