Cerkev iz svojega središča (Vatikana) stori veliko za tiste, ki se nahajajo v »substrukturah« in sodijo v posebno pastoralno-socialno skrb, vključno z zdravljenjem narkomanije in skrbjo za ljudi z aidsom. Številni službeni pastoralni priročniki razglašajo dovolj radikalen in moderen pristop k fenomenu. »Biti gej« ni bilo nikoli opredeljeno kot moralno slabo, za slaba so razglašena le »dejanja proti naravi«, vendar je razlikovanje med »naravo« in »dejanji« znano le strokovnjakom in večini ljudi v katoliških okoljih prav nič ne pomaga. Ne preprečuje obsojanja in družbenih diskvalifikacij. Predsodke ljudi je težko premagati, in razlikovanje med »naravo«, ki ne greši, in »zadolženimi dejanji«, ki so »grešna«, ostaja teoretično in abstraktno. A dovolj o tem.
Današnja rimska gej scena je dokaj uboga in ni značilna za ves italijanski prostor; večina italijanskih mest ima zelo razvejano, zanimivo in sproščeno življenje. V starem Rimu je bilo v številnih kopališčih prostora za 150.000 ljudi (!), sedanji Rim z več kot štirimi miljoni prebivalcev pa je do pred kratkim imel eno samo savno. Trenutno delajo tri lepe, zasebne in kot klub organizirane savne. Zadnja, ki so jo odprli, je Apollion Bath na Via Mecenate 59/A (tel. 06/4872316) blizu Teatro Brancaccio, nedaleč od postaje Termini. Če greste z metrojem, izstopite na Piazza Vittorio.
Klasično italijansko moško lepoto boste srečali tudi v Terme di Roma, na Via Persio 4. Malo težje je priti tja, saj morate vzeti metro in izstopiti na Colli Albani, potem pa na avtobus 644. Izstopite pri Via Appia Nuova 884; omenjena ulica je na desni. Lepo bo. Če boste tam proti večeru, vam bodo brezplačno postregli s preprosto večerjo.
Uspešno deluje vsaj pet moških klubov, kjer se obiskovalcu ni česa bati. Moram reči, da rimska gej scena ni brez nevarnosti; ogrožajo jo številni priseljenci iz severne Afrike, pa tudi brezposelni z juga Italije. Najbolj pa gej sceno ogrožajo narkomani, ki potrebujejo veliko denarja za svoj obrok. Ti store, kar je pač treba... Ne hodite štrikat na Monte Caprino.
V »rimskem loncu« se danes mešajo vere in kulture, rase (Severna Afrika) in navade. In povrhu je tam še Vatikan, ki Rimljanom vedno zbudi sovražne asociacije na nekdanjo papeško državo in njene davščine.
Tisto, kar je v katolicizmu sproščujoče in je vezano na živ, odziven, neposreden in čustveno obarvan italijanski temperament, se daleč bolj kaže v drugih italijanskih mestih, zlasti na severu. Milano, Firence... Tu gej scena postane italijansko elegantna, zelo transvestitska in neverjetno čustvena.
Italijanski katoliški jug je patriarhalen, klanski, gej scena pa prikrita, »katoliška«, in zato, če je treba, tudi krvava. Čustva so čustva in na italijanskem jugu zaradi ljubezni velikokrat teče kri. Preživeli bomo tudi to.
Prisluhnimo dvema pesmima (v mojem prevodu, čeprav bi želel, da bi slišali blagoglasni arabski jezik). Obe je spesnil Ibn Hazm.
Svoji ljubezni sem dal oblast nad svojimi
lastnostmi,
moj ljubljeni je vse moje življenje,
pa tudi strašna smrt.
Bežno srečanje mi je podarilo brata.
Ob njem sem začutil plemenito prijateljstvo.
Čudno, prej pa ga nisem prenašal.
Nisem želel, da bi mi bil ljub.
Mrzek mi je bil - a postal mi je mil.
Nisem
ga prenašal, sedaj pa ne morem več brez
njega.
Toda obisk v islamskih deželah severne Afrike, Turčije, Iraku, Iranu ne pokaže prav nič te milobe in čustev. Kar ste v teh deželah doživljali čudovitega, je bilo skrito, odmaknjeno od zakona, zasebno. Še zlasti to velja za države blizu koranskega, šeriatskega prava.
Verjetno ste se v Tuniziji imeli prav lepo, vendar je lahko tvegano, če s kom kaj imate; če mu usluge ne plačate, vas lahko prijavi. In plačati jo je treba vedno - tako ali drugače. Kakšne tolerance zakona in javnosti tu ni. Drugače (in izjemno) je v Turčiji, kjer je leto privolitve celo 15 let. Mentaliteta in kultura odraslega Turka je taka, da izkušnje z moškim nikakor ne bo imel za homoseksualnost, ampak za nekakšen odnos oče-sin.
Klasičen odpor do vsega, kar je gej, kaže seveda právo Saudske Arabije, kjer se nagovor napačnega moškega konča z ječo in obveznim bičanjem (ki ga boste morda preživeli), ponovitev pa s smrtjo. Seveda mi boste rekli, da niste imeli težav, ko ste se zabavali v riadskem hotelu Saudia ali pa v savni hotela Intercontinental. Tako tudi v Iraku. V Iranu pa vam bodo sedaj, po verski revoluciji, za spolno dejanje z moškim kratko malo vzeli glavo. V Riadu ste imeli več kot pet občudovalcev, kajne? Jaz tudi. Kaj hočete, arabskega islamskega sveta ne razumemo zelo dobro... Selam aleikum!
Iz Singapura si zlahka privoščimo dva letalska skoka: tri ure (z letalom, kajpak) do Avstralije ali pa do Bangkoka.
Bangkok, prestolnica Tajske, je eno največjih mest v Aziji, saj ima kar šest milijonov prebivalcev. Tja gremo, da doživimo rafinirano tajsko kulturo, ki je vsa zaznamovana s hinajanskim budizmom. Dežela ni nikoli prenašala evropskega jarma, in široko budistično pojmovanje življenja in njegovih struktur ni nikdar poznalo nobenega zakona proti homotropiji in gejem. Kljub temu pa moramo vedeti, da javno razkazovanje navad na Tajskem vzbuja odpor. Po njihovem »te zadeve« sodijo izključno v zasebnost.
Zlasti heteroseksualni odnosi so sprožili tudi pravo poplavo aidsa, zato oboleli nimajo vstopa na Tajsko.
Razprostranjena je gej prostitucija, ki v njihovi kulturi in veri velja za zaposlitev, mi je razlagal prijeten fant. Zaposleni so tudi osem- in desetletniki!
Plačilo ni drugega kot »prijetna izmenjava dobrin«, kakor vljudno rečejo Tajci - »prijazna in všečna izmenjava darov pozornosti«. Prav nič se ne smemo čuditi, če prelepi Tajček, ki ima komaj 15 let (kar na Tajskem velja za »leto privolitve«), zjutraj pomoli v templju in gre potem kot odrasel »služit riž«. Bog ne daj, da bi mu rekli otrok!
Budistični Tai lepotci so ponosni na svoj zgodovino in vam podarijo lep svilen koledarček, na katerem je izpisano sedanje budistično leto: 2538. O kulturi in veri z veseljem povem, da je tu mogoče uživati do kraja, od arhitekture in vseh drugih umetnosti, plesne še posebej, svetišč in obredov v njih pa vse do hrane. V Bangkoku se ne čudite, če boste imeli kar naprej odprta usta - to je od lepote, tudi tiste, ki jo vohamo. Naj uživajo vsi čuti! Pojdite zvečer na gej sceno na Sukhumwit Road (od SOI 1 do SOI 55) ali pa v Patpog Area (od Ahasak Road do Saladaeng Road) in poglejte fante, ki plešejo... in potem povabite najlepšega na večerjo. Morda se boste odločili, da vas bo ljubeznivo spremljal vseh osem dni vašega bivanja v Bangkoku. Na koncu ga boste nagradili. Kaj ne bi, saj vam je nosil kovček in vam bil osebni vodič. Vse vam bo povedal in imeli boste čudovito budistično družbo. O drugem se ne govori, ampak se po budistično molči. Pa nasmehnete se lahko - značilno tajsko.
Prav gotovo bosta z vašo tajsko lepoto šla tudi v najlepšo gej savno v Aziji, s čudovitim sprehodnim terasnim vrtom in neverjetnim programom (na 50 SOI Atthakarn Prasit, vhod SOI Nantha).
Najlepši doživljaj sem imel z budističnim menihom. Dvaindvajset mu je bilo in je bil že več let v samostanu. Vse, kar je bilo v njem in na njem, je bila ena sama tihota, nežnost in bistrost. Oči je znal zapirati kot sam Razsvetljeni. Če bi ga videl v kakšnem svetišču v zlati meniški halji, bi ga zamenjal z Budo. Nisva sicer hodila v luksuzne lokale, kajti to se njemu, menihu, ne spodobi. Vse drugo pa je bilo božansko. Več ne povem. (Obvezen nasmeh.)
Ostanite zdravi - upam, da veste, kaj to pomeni - in budistični pozdrav!
Dr. Stane