Naslovnica Keke©

9. številka, e-različica

Foto na naslovnici: Frenk Fidler

Kazalo

KEKE(c) številka 9, februar 1997. Izdaja ŠKUC-Magnus, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Glavni in odgovorni urednik: Aleš Pečnik. Oblikovanje in prelom: kekedesign. Jezike avtorjev je trpinčila Hermina Ogrič. Vse pravice pridržane! Tisk: Birografika Bori, Ljubljana. Naslov uredništva in trženje: KEKE(c), Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 132 4089, fax: (061) 329 185. Uredništvo izraža razumevanje in iskreno sočutje, če kdo, ki se pojavi ali je omenjen v časopisu, ni gej. Branje dovoljeno kjerkoli - na ulici ali avtobusu, pod odejo ali na stranišču. Časopis je uporaben tudi za kurjavo, ker pri izgorevanju vse strupene snovi ostanejo v njem. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje (4/3-12-148/94-23/17, 25. 1. 1994) se zanj plača 5% davek od prometa. Žiro račun ŠKUC 50101-678-52011, devizni račun 50100-620-133-27621-11990/3 (za KEKE(c)).


Živjo!

Pretekli mesec sta zaznamovala dva dogodka: pust in valentinovo. Medtem, ko je prvi pristen slovenski ljudski praznik, še posebej v nekaterih krajih (Ptuj, Cerknica), so drugega k nam od Anglosasov uvozili trgovci in ga priredili svojim potrebam. Propagirajo ga kot nekakšen praznik ljubezni, ko morate svojim dragim pokazati, da jih imate radi (boljše je, če jim to kažete 365 dni na leto, sicer ljubezen ne traja dolgo), predvsem pa jim morate kupiti kakšno darilo. Gotovo so tudi kakšne nežne gej duše segle globoko v denarnico in z materialnim poskušale izraziti nematerialno.

V resnici je bistvo valentinovega čisto drugačno, pri nas pa ste ga lahko najbolj pristno anglosaško preživeli na Metelkovi. Valentinovo je dan, ko Angleži, Američani pa še kdo pišejo običajno anonimna ljubezenska pisemca svojim tiho oboževanim simpatijam.

Divje pustno veseljačenje, ki se konča s sežigom pusta, simbolizira preganjanje zime in prihod pomladi. Tudi v Sloveniji Valentin ni povsem brez pomena, ima namreč »ključ od korenin«. Praznika torej imata skupno točko, pozdravljanje pomladi, od katere nas loči le še kakšen mesec. Pa vendar jo je že čutiti v zraku. Najbolj otipljivo jo boste začutili, če se boste na lep sončen dan odpravili po mestu in boste srečali kup sester, ki so se celo zimo skrivale doma na toplem. Če boste malo izostrili čute, boste ugotovili, da nekatere že malo »meče« in da so druge postale neverjetno tečne, ker jih muči pomladanska utrujenost.

Tisti, ki se ženečim se ptičkom niste pridružili že prej, pa to le naredite sedaj. Najlepši letni čas polepšajte z zaljubljenostjo.

Urednik


Od srca do srca

Na Metelkovi je M. uplenil P. in moral potem neštetokrat slišati, da je le-ta »ex od V.«. Očitno ne tako ex, kot bi moral biti. Taisti V. se je potem v K4 na mrtvo pijan motal okrog drugega P. Nekaj se je spletalo, ne pa tudi spletlo, tudi med G. in drugim M. Uprizorila sta šov, med katerim je mnogim tetam zastajal dih ali pa jim je v hlačah postalo tesno. Na IRCu sta se soočila A. in S. in postalo je očitno, da vsaj eden od njiju ne ve čisto točno, kako stoji njuna t.i. zveza. V K4 pa smo opazili N., ki se je sukal okrog D. Operacija je uspela. Za valentinovo pa je na Metelkovi največ pisemc pokasiral drugi D.

Zanimivo je bilo tudi v Grazu. Tretji M., katerega bojda vleče k ženskam, je tja odpeljal G. in se ga v darkroomu držal kot klop. Neznani obiskovalec taistega darkrooma pa je na lastni koži (tisti na prstu, če smo natančni) ugotovil, da je imel G. prebavne motnje. Ekspedicija se je končala s prometno nesrečo, ker je tretji M. med vožnjo zaprl oči.

B. je resno zamajal zdrave temelje svoje zveze z J., potem ko si je privoščil njegovo rezervo T. Po naših informacijah si je T. s tem prislužil dvojko, ozračje med B. in J. pa ostaja naelektreno. »Družinski prepir« pa sta imela tudi drugi B. in drugi D. Končal se je tako, da je prvi izgubil živce in drugega polil z vročo kavo. Potrebna je bila zdravniška oskrba. Pa tudi med prvim in drugim R. stvari niso več tako rožnate, kriva pa je savna.

Obisk iz Irske, ki je iz Ljubljane kmalu odšel v Portorož, nas je razočaral, saj ni poskrbel za nobeno pikantno vest. Baje se je ves čas vedel vzorno, pravzaprav brezmadežno. Sicer pa smo v Portorožu opazili druge osebke, ki so bili tako zadrogirani, da o vzornem vedenju ne more biti govora. V Portorož in tudi tja, kamor se pride po Portorožu, pa je poskušal priti drugi T., ki se sedaj sprašuje, če je edino merilo tega krožka za rekrutiranje novih članov zunanji videz.

Naša Zapisnikarica iz Gornjega Vremena pa nam je poslala naslednje poročilo (vrstilni števniki v poročilu se ne ujemajo s tistimi v preostalem delu trač rubrike): »Prvi D. si je moral prvič v življenju trgati od ust, kar je prvi S. na lastni koži čutil kot fafus interruptus. Drugi D. je bil peklensko zagrenjen. Razlog je bil očiten: njegov ulov pač niti omembe ni bil vreden. Z. in Š. sta z živim zidom varovala družinskega ljubljenčka V. Po nepotrebnem! Vse mogoče substance so reveža totalno podrle. Tretji D. je po fiasku z drugim S. spet igral princesko. Zjutraj so mu ostale zgolj "Bele rože iz Aten" in dolg nos. M. je dva dni pred partijem razpošiljal slike svoje klobase (eden od prejemnikov je tudi G., ki je impresioniran, op. kekepress). Šolski primer usmerjenega trženja! Rezultat izpadel zaradi objektivnih razlogov. L., ki je imel "vizijo B.-ja v darkroomu", je brezglavo odvihral proti Gornjemu Vremenu (ali kakor se že reče tistemu ovinku), da ga "reši" iz te nesreče! Dražljivo vizualiziranje še naprej!«

Zadnjič nam jo je v tej rubriki zagodel tiskarski škrat, ki bi lahko povzročil hude in nepopravljive posledice. Še celo hujše posledice, kot bi jih lahko povzročil škrat v medicinskem leksikonu ali brošuri za prvo pomoč! V zadnjem odstavku smo namesto tretjega M. omenjali drugega. Iskreno opravičilo drugemu in tretjemu M., E. in vsem ostalim, ki se čutijo prizadete.

 

kekepress
ilustracije: Stefan


Špeckahla

Teroristi na pohodu!

LJUBLJANA, 17.2. - Iz zaupnih virov smo izvedeli, da se pripravlja atentat na bele stene v klubu Konzulat na Metelkovi. Pripadniki še neznane in neimenovane teroristične organizacije, ki jim je očitno dovolj zgolj s cigaretnim dimom obarvanih in z dolgočasnimi plakati ozaljšanih sten, so zagrozili, da bodo temu naredili radikalen konec. Pripravlja se akcija, vendar podrobnosti še niso znane. Jasno pa je, da bo s tem povzročena škoda sedajšnjemu looku avtobusne postaje iz Vinkovcev.

kekepress

 

Nova homofobinja

V slovenskem parlamentu se je predstavila nova homofobinja, dr. Majda Ana Kregelj Zbačnik, ki predseduje parlamentarnemu odboru za zdravstvo. Med zaslišanjem kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa je le-tega obtožila, da se premalo zavzema za družinske vrednote in da preveč pozornosti posveča gejem, lezbijkam in akcijam "Kondomi v vsako vas".

Dr. Majda Ana Kregelj Zbačnik je tako kot druga javno deklarirana slovenska homofobinja, Angelca Žerovnik, članica SDS. Vprašljivo je le, kaj oseba, ki ima problem s kondomi, dela na čelu parlamentarnega odbora za zdravstvo. Morda kljub doktorskemu nazivu misli, da spolne bolezni lahko prizadenejo le pedre?

 

Kako najti posvetovalnico za AIDS?

V prejšnji številki Kekca smo vas obvestili, da se je anonimno in brezplačno testiranje za HIV z Mikrobiološkega inštituta preselilo v Posvetovalnico za aids na Infekcijski kliniki, Japljeva 3. Vendar se nam takrat še sanjalo ni, kako težko je posvetovalnico najti.

Da vas brezplodno iskanje ne bo odvrnilo od testiranja, objavljamo natančnejše napotke za orientacijo po Infekcijski kliniki. Če vam ti vseeno ne bodo pomagali, se po informacije obrnite na sestre v sprejemni pisarni - druge nimajo pojma, kje je posvetovalnica.

Torej: v pritličju poiščite ambulantni oddelek. Pojdite do konca hodnika mimo napisa »Odvzem krvi«, zavijte levo, naredite par korakov in zavijte desno. Na svoji levi boste opazili vrata z napisom »Ambulanta 3«. Če se boste poglobili v pisarijo na vratih, boste ugotovili, da je omenjen tudi aids.

Le pogumno potrkajte na vrata. (Zelo prijazen) zdravnik vas bo vprašal, če ste počeli kaj tveganega in kdaj ste to počeli, in vam napisal (anonimno) napotnico za odvzem krvi. Po odvzemu je procedura končana za tri dni, ko dobite rezultate testa.

Če bi kdo želel vedeti vaše ime ali videti vašo zdravstveno izkaznico, mu povejte, da se želite testirati anonimno. To je vaša pravica!

Sveže testiran

 

Novice z MTV

Odklonilen odnos do homoseksualnosti med mladimi v Evropi dosega 10%. Geje in lezbijke v Evropi najslabše sprejemajo na Poljskem*, najboljše pa v Amsterdamu (89% mlade amsterdamske populacije). Vrhunski (gej) model iz Amsterdama je v isti oddaji izjavil, da je 40% vseh moških svetovnih top manekenov gejev.

*opomba: beri izpostava Vatikana.

 

Desa že ve!

Mladina, številka 5, 4.2.1997


Pustovanje

V Roza disku - K4

Tradicionalno pustovanje v Roza disku - K4 se je zgodilo 9.2.1997. Tokrat ga je vodila Evita Peron. Program je bil izveden zelo domiselno: obiskovalci kluba so lahko na platnu, ki je stalo na odru, opazovali prihod Evite in Juana Perona ter njunega spremstva v klub. Druščina je nato počasi prišla med ljudske množice na plesišču in prav kraljevsko pozdravila obiskovalce. Potem so izbrali osem mask, ki so se potegovale za naslov maske leta.

Volitve najboljše maske so bile izredno demokratične. Evitini spremljevalci so obiskovalcem razdelili plastična jajca, ti pa so jih potem podarili tisti maski, ki jim je bila najbolj všeč. Volilna komisija je potem preštela jajca in ugotovila, da je zmagala babica. Nekaj manj jajc sta zbrala drugouvrščeni računalnik in tretjeuvrščeni general. Evita Peron je čestitala zmagovalni maski in prepustila ljudstvo nadaljnemu rajanju.

Na Metelkovi

Na pustno soboto je bila maškarada tudi na Metelkovi. Svoje oprave je prineslo na ogled kar nekaj maškar in mnoge so bile zares zanimive. Kakšnega posebnega programa v Konzulatu ni bilo, bil pa je izbor najboljše maske - zmagala je »ženska« družinica, ki so jo sestavljale hčerkica, njena mama in babica.

Pustna sobota v Mariboru

V Stop baru sta pustno soboto zaznamovali predvsem pojavi Lepe Brene in Deje Mušič. Zadnjo je imitiral Puki, razkril svoj »talent« in med vrsticami napovedal kariero. Lepa Brena pa je zagrešila napako, saj si ni obrila bogato poraščenih nog.

Med maskami so prevladovale dame dvomljive preteklosti (in sedanjosti), ženske pa so se odločile za harem s šejkom. Zanimiva je bila še skupinska maska Prešerna, Julije, Urške in Povodnega moža, ki je odlično sovpadala s Prešernovim dnevom (8.2.).

Če bi vzdušje ocenjevali od ena do pet, bi bila ocena nekje med dve in tri. Žur pa naj bi se nadaljeval na rejvu v Stari pekarni.

kekepress


Pojdite v MGL in preživite

Noč s Sasho

Noč s Sasho je naslov drame, ki so jo 30. januarja premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanjskem. Avtor, angleški dramatik Kevin Elyot, nam skozi zanimivo, vendar precej grenko zgodbo na zabaven način predstavi življenje sodobnih britanskih gejev. Tudi če gledališče ni vaš priljubljen medij, vam ogled predstave toplo priporočam. Ne zgodi se namreč ravno pogosto, da bi v nekem, sicer vsem dostopnem mediju, kar gledališče vsekakor je, tako naglas in odkrtito slišali gejem tako vsakdanje, za običajno publiko pa kar precej šokantne stvari. Vsekakor boste geji, v primerjavi z večino, ki je ves čas po malem šokirana, v tej igri vse razumeli.

Videli boste nekaj značilnih podob, nekaj simpatičnih, čisto vsakdanjih tipov gejev, v katerih lahko zlahka prepoznate poteze svojih znancev, prijateljev, nekateri mogoče ljubimcev... Od zunaj boste lahko spremljali tisto, česar del ste, bolj ali manj, sami! Potovali boste skozi prepletanje zgodb 6 gejev, ki so vpeti med skoraj vse mogoče in nemogoče odnose. Dolgotrajna prijateljstva, nedosegljive zveze, skrivni ljubimci, stalni tipi, varanja kar tako, pa tudi tista z najboljšimi prijatelji, vse tja do speljevanja fantov, kratkih avantur in čisto nesmiselnih, neperspektivnih vez, v ozadju vsega pa ena sama neuslišana ljubezen.

In kaj je s Sasho? Seveda, Sasha je tisti pravi, on je tisti, ki je cool, on je legenda, kot ve nekdo povedati: "je Sasha pač najboljši fukač" (da se bo na predstavi lepo govorilo, vam ne morem obljubiti...). Tako hočejo biti eni z njim stalno in povsod, drugi bi ga imeli le za včasih, nekatere osreči le enkrat, tretji so z njim izgubili nedolžnost. Po njem hrepeni bolj ali manj vsak, redki so, ki ne podležejo njegovim čarom. Tale naš Sasha (pa ne mislite, da ga sami prav dobro ne poznate...) je, kot se zdi v Elyotovi drami, naša skupna usoda. Nikjer ga ni, pa vendar se priplazi v življenja vseh likov, tako ali drugače jih pripravi, da zanje postane prva vrednota in edini smisel življenja. Simbol gejevskega hrepenenja je, vabljiv in hkrati usoden. Ne želim moralizirati, pa vendarle: Je morda to to, je to jabolko, zaradi katerega smo lahko obsojeni na izgon iz gejevskega raja?

Odgovor pojdite poiskat sami in v drami boste videli mnogo vlog ,v katerih se lahko prepoznate in s katerimi se na "svoji poti" lahko poistovetite. Toda ne pozabite, lahko jih tudi zavrnete in iznajdete nove!

Miha

P.S.: Predstave so: 19.2., 20.2, 21.2., 22.2.,ter še 25.2 in 26.2.


Anketa

Še o coming outu

Razkritje oziroma "coming out" je za geje pomembno življenjsko vprašanje. Z dilemo razkriti se ali ne smo hočeš - nočeš soočani iz dneva v dan. Lahko smo odkriti pred družino in prijatelji ali pa skrbno in zavzeto pazimo, da nas okolica ne »pogrunta«. Lahko smo torej anonimni ali pa javni, skriti ali odkriti, odvisno pač, koliko si upamo in želimo, ter koliko nam življenje to sploh dovoljuje.

Kako odkriti in poznani so torej v svoji okolici geji, ki obiskujejo nedeljski K4? Da bi vam na to vprašanje lahko odgovorili, smo se v nedeljo, 2.2. 1997 odpravili tja in na vratih s pomočjo organizatorja izvedli anonimno anketo. Za geje se je označilo 27 od 59 vprašanih oseb, kar je približno 46%. Za lezbijke se jih je označilo 9 (15%), 23 ostalih (t.i. "drugi"), ki predstavljajo 39%, pa se v teh dveh kategorijah ni našlo...

V grafih so prikazani rezultati za geje:

Preden podatke komentiramo, velja opozoriti, da predstavlja 27 oseb statistično gledano majhen vzorec in da rezultati govorijo le o gejih, ki hodijo v K4. Poleg tistih, ki jih tja ni, pa predstavljajo neznan delež tudi vsi "drugi", ki so anketo sicer izpolnjevali, pa verjetno niso vsi heteroseksualci... Kakorkoli že: za 2/3 gejev iz K4 doma tako ali drugače vedo, v večini celo vsi. To sicer ni malo, vendar se ob rezultatu ne kaže pretirano veseliti. Kar 1/3 deklariranih gejev je doma namreč v anonimnosti. Živijo torej dvojno življenje, kar pomeni dodaten stres in lahko povzroča huda notranja trenja, ki človeku vzamejo precej energije.

Kot kažejo odgovori na drugo vprašanje, so geji v družbi prijateljev in znancev relativno dobro poznani. Ta družba je sicer lahko izključno gejevska in nam zato rezultati ne morejo dosti povedati o povezanosti gejev v drugih, "zunanjih", torej negejevskih družbah.

Odgovori na tretje vprašanje pa že kažejo drugačno sliko. Delež ljudi, ki geje pozna v šoli in službi, je občutno manjši. Zanimivo je, da pada v nepričakovani, obratni smeri. Pričakovali bi namreč, da jih za večino malo ve in da jih le za manjši del veliko ve. Sklepamo lahko, da obstaja delež precej samozavestnih gejev, kar je vsekakor razveseljivo.

Tako se znajdemo pred zadnjim, strateško gledano najbolj pomembnim rezultatom. 15% gejev se doma počuti diskriminirane!!! K tem lahko prištejemo še tistih 33% iz prvega vprašanja, za katere doma niti ne vejo, in hitro se lahko strinjamo, da je marsikomu biti gej kar težko. Našim občutkom sicer dobro poznan, toda kljub temu osupljiv podatek pa je, da se 2/3 gejev v svojem širšem okolju počuti diskriminirane!

Mislim, da se lahko strinjamo, da vsi ti rezultati govorijo v prid akcijam, ki bi vodile k razbijanju predsodkov in ozaveščanju "te ozke doline". Projekti, kot so naprimer plakati proti nestrpnosti, ki se nam baje obetajo, so za boljše počutje gejev v tej družbi očitno še kako potrebni!!

Miha


Dotik usnja

(foto: Frenk Fidler)

Še ne tako dolgo tega, v petdesetih in šestdesetih letih, je bilo usnje zaničevano oblačilo in ljudje, ki so ga nosili, so bili »izobčenci« družbe, neprilagodljivi asocialni tipi, ki so poslušali predvsem črnsko glasbo, bili kriminalci, nosili »divje« frizure, predvsem pa jim je bilo kaj malo mar za gospodarski čudež tostran in onstran oceana. Takšen, nič kaj ugleden stereotip je bil apriori namenjen ljudem, ki so si drznili obleči usnje.

Film »The Wild One« (Divjak) je usnjeno jakno prinesel na veliko platno, oblekel pa jo je uporniški mladenič Marlon Brando. Tudi James Dean je nosil usnjen jopič, kajti tudi on je bil upornik. Marlon Brando je poosebljal spodnji sloj družbe. »Tough guy«, mladenič, ki gre svojo pot, ki se ne oblači v klasično obleko ali si ogrne kakšen plašč, ki bi ga obvaroval pred dežjem ali vetrom, on ostaja zvest sebi in svojim oblačilom, ki pa so izključno usnjena, ob vseh priložnostih. Pridna dekleta iz finih družin smejo takšne divje mladeniče opazovati le z velike razdalje, ker bi bilo zanje sicer prenevarno. Drugače je bilo s kekami. Te so takoj pokazale živo zanimanje, ne le za izzivalna oblačila, ampak tudi za »grobe« mladeniče, in so tako brž pohitele na njihova zbirališča, kjer so kmalu »našle stik s sorodnimi dušami«.

No, kakorkoli že, usnjena jakna, pa tudi usnjena oblačila nasploh so kmalu postala simbol seksa, skrivnostne privlačnosti, s tem pa tudi določene stilizirane zunanjosti, kar so s pridom uporabljale razne glasbene pop skupine šestdesetih let, kot recimo »The Doors« ali Jim Morrison, ki pa je raje nosil usnjene hlače kot pa jakno, zgornji del telesa pa je najraje razgalil. To je bil čas, ko so se rušile meje in družbeni stereotipi. »The Easy Riders« so nosili črno usnje prav tako kot prometni policaji, nekaj zaradi tega, ker so jih ta oblačila grela, predvsem pa zato, da bi izgledali čimbolj vznemirljivo, če ne že poželjivo.

Tudi geji, predvsem ameriški, so odkrili usnje za svoje potrebe. Bila je to idealna priložnost, s katero so lahko poudarjali »svojo moškost«, ki pa je tako ali tako bila pod javnim udarom. Mehki materiali so bili zunaj mode. Tako oblečen si lahko šel le še na privatne zabave. »Pravi moški« niso bili pedri in tetke, kot so jih javno zasmehovali »normalni ljudje«, bili so »real men«. Usnje je bilo več kot pravšnje za uresničitev teh sanjskih želja. V petih velikih ameriških mestih je nenadoma nastala razpoka: na eni strani skrajna feminiziranost, na drugi strani pa super možatost, torej softeži in mačoti, kar pa je pomenilo podzavestno vrnitev v heteroseksualni svet, kajti vsak gej je hotel izgledati kot pristaniški delavec ali pa kavboj. Usnje je postalo nadomestna druga koža. Tudi Evropa ni hotela zaostajati. Razvila se je leder scena. Bari za tipe v usnju so rasli kot gobe po dežju, organizirala so se srečanja lederboyev, na tržišče so prišle knjige za tipe v usnju... No, in počasi se je usnje približalo trdemu seksu, če ne že do samega prakticiranja S/M. Vsi ti leder bari so praviloma imeli darkroome, kjer je človek brž prišel do željenega. Ljubezenske predigre so bile prej trpke kot pa slastne. Vse skupaj je imelo neko skrivnostno moč, ki se ji je bilo težko upreti.

Nekoč v začetku osemdesetih let je prišlo v berlinski »Metropol« za velikonočne praznike 2000 tipov v usnju. Prostor je bil nepojmljivo črn od tipov v usnju, ki so pili pivo iz steklenic ali pločevink, zunaj na cesti pa so bila parkirana raznovrstna težka motorna vozila... To je bila zares razburljiva, možata scena.

V Ameriki je bila takšna scena neobremenjujoča, v Nemčiji pa je bilo drugače, kajti tukaj so črno usnje povezovali z nacizmom in vsakega, ki se je oblačil v usnje in nacizem tako stiliziral, so poistovetili z nacistom.

Nasprotno je bilo usnje pri hipijih nekje v ozadju, uniseks je bil zapovedan, sporočilo rožnato, vse se je sukalo okoli okraskov, raznorazne ogrlice in obeski pa naj bi sceno omehčali. Golota je bila čislana in v modi, usnje pa oklep, ki ga je treba razbiti. Toda nasprotna stran se ni zmedla in si ni pustila časa; iz rockerjev so nastali punksi, vendar ne nujno tudi iz spodnjega sloja družbe, toda mentaliteta je ostala sorodna. Oblačila so zopet rezka: usnje, visoke pete, vojaški neseser, čeprav se bojevitost ni želela poudarjati. Pasovi za naboje so bili prazni, šlo je bolj za sindrom zastraševanja in zgražanja urejenih slojev družbe. To se je še bolj poudarjalo z značilnimi punk frizurami, tetoviranostjo, pa tudi verige so prišle prav, na pohodu pa je bila seksualna deviantnost. Samo ne seksa, kot so ga prakticirali starši, niti neobvezujoče seksualne svobode, niti krčevitih grupnih seksov na kakšni preprogi ali pa v domači savni. Potem je že boljše brez vsakršnega seksa, kot so razglašali punksi.

Že dolgo tega je, ko so bili divji fantje v usnjenih oblačilih posebneži, osamljeni jezdeci ter strah in trepet za okolico. Danes se v usnje lahko obleče vsak. Tudi pri gejih se je situacija »normalizirala«. Lederboyi so svoj imidž izgubili, še preden so se uspeli za domačimi vrati preobleči v druga oblačila. Doletela jih je usoda asimilacije s povprečjem in mnogi so nesrečni, ker niso več »merilo moškosti«. Kdor hoče danes izstopati, nosi vse kaj drugega, recimo svetleče materiale, kot je lateks, ali pa kakšne druge bizarnosti. Usnje se je vrnilo k tistim, ki ga zares potrebujejo, recimo šoferjem. Pomembnost usnja kot druge kože je zaenkrat passé, toda nikoli se ne ve, zato to še ne pomeni, da ga moramo dati na bolšjem trgu na razprodajo. Mi vendar vemo, da se vse vrača, pa četudi v drugačni obliki. Do takrat pa počakajmo, kaj bomo nosili, morda bo pa to zopet - usnje.

Frenk Fidler


Mavrične barve vaših las

V prejšnji številki smo se na veliko razpisali o vaši koži in njeni negi. Predvsem smo pisali o tisti koži, ki se vidi, čeprav vem, da videvate tudi druge kože in kožice. Pa vendar. Glava in vaš obraz bosta bolj prišla do izraza, če imate na glavi še lase. No ja, če jih nimate, vam pač tokratni nasvet ne bo prišel kaj preveč prav. Lahko pa si omislite lasulje, ki so danes že tako dodelane, da so videti kot naravni lasje.

Torej! Tako kot smo razdelili kožo na več tipov, bomo razdelili tudi lase. Imamo suhe, mastne, občutljive, kemično obdelane, barvane, dolge, kratke in še kakšne. Kakšno vrsto oziroma tip las imate, vam bo najstrokovneje pojasnil kakšen frizer. Sam las sicer raste iz kožne pore - kot drevo iz zemlje. In v teh kožnih porah so mešički, ki proizvajajo nečistoče in maščobe v manjših ali večjih količinah. Zato delimo lase predvsem na dva tipa: mastne in suhe. Razlika med njimi je tudi v sami konstrukciji las, saj suhi lasje nimajo zaščitnega plašča, ki bi zadrževal vodo, in so tako izpostavljeni izsušitvi. Taki lasje so tudi občutljivi na kakršnokoli kemično obdelovanje (barvanje, trajne ipd.). Lasje pa so v normalnih razmerah mastni predvsem zato, ker naša koža prekomerno izloča nečistoče in maščobe. Las je, kot deblo, na površini obdan z vrhnjo plastjo, pod katero se skriva notranjost lasu. Če se ta vrhnja plast poškoduje, prične las umirati: se lomi, cepi in na koncu odmre. Čisto normalno je, da vam lasje izpadajo. Vendar v normalnih količinah: tja do 70 las dnevno. Če vam izpadajo v večjih količinah, je to znak, da je z vami in notranjim delovanjem vašega telesa nekaj narobe. Predbolezenski znaki, stres, menstruacija (pri feministkah) ponavadi povzročajo izpadanje. Vendar brez strahu, ni vam treba takoj skrbeti in pričeti z zbiranjem denarja za lasuljo. Veliko let bo še preteklo, preden boste ostali brez njih. Sicer pa pravijo, da so plešasti še boljši.

Umivanje las

Prepogosto umivanje las je nepriporočljivo. Vedeti morate, da pri tem ne umivate samo las, ampak tudi kožo. Seveda pa je umivanje pogojeno s tem, ali imate zelo mastne lase, od dela, ki ga opravljate, od vaše aktivnosti. Če že perete lase vsak dan, potem jih perite z blagim šamponom (otroški). Po umivanju pa lasem privoščite tudi lasni regenerator, ki bo lase obnovil, jih oživil in jim dal lep lesk. Dandanes lahko izbirate med naravnimi šamponi naših babic (koprivov, brezov, kamilični ipd.) ali pa bolj modernimi, ki vsebujejo sicer naravne ekstrakte in dodatke vitaminov, mineralov in keratina. To so sestavine, ki vašim lasem še bolj pomagajo v vsakodnevnem življenju. Prav tako pa so tudi regeneratorji v vseh možnih kombinacijah.

Barvanje las in umetno obdelovanje

O barvanju las ne bom veliko govorila, saj sami veste, da navodila o delovanju preparatov dobite ob nakupu barv. Res je, da rezultat barvanja ni pri vseh enak. Pomembna je vaša naravna barva las, ki jo lahko lepo niansirate, poživite in dopolnite. Vsekakor celotno barvanje las prepustite strokovnjaku, ki vam bo ob tem tudi svetoval in vam priporočil najboljši preparat in način barvanja. A med nami je veliko samoukih strokovnjakov, ki potem ob nesreči tečejo k frizerju, ko je že prepozno. Ste že videli zelene lase? To je najslabše, kar se lahko zgodi pri prepogostem barvanju. Priporočajo barvanje v razmiku enega meseca ali več. Barvanje je kemična obdelava vaše naravne barve. Prav tako pa je kemična obdelava kodranje in ravnanje. Trajne pričeske, kot jih imenujejo. S kemičnim postopkom vaš las skodrajo ali zravnajo. Take obdelave sicer ne priporočam, saj se vam lahko zgodi, da bo las po obdelavi skrepan in poškodovan. In po toči zvoniti je prepozno.

Sušenje las

Najboljše in najpriporočljivejše je naravno sušenje. Pozimi morate sicer paziti, da se ne prehladite, poleti pa se izogibajte prepihu. Sušenje ob dotoku toplega zraka naj bo od spodaj navzgor in ne obratno, saj bodo lasje pod površjem še mokri. Dolgih las ne frotirajmo, saj se pri tem lomijo. Česanje mokrih las začnemo pri koncu in gremo počasi proti vrhu las. Lasje se radi vozlajo in če jih češemo obratno, jih kaj hitro lahko izpulimo ali pa odtrgamo.

Dolžina in rezanje

Moda ima tudi pri tem svoje prste vmes. Zato je nabolj priporočljivo, da se o stilu svoje pričeske pomenite z vašim frizerjem. Pravijo, da naj bi moški imeli kratke in dekleta dolge lase. Pa to sploh ni res. Baje so dokazali, da dolgi lasje delujejo na osebo, ki jih pač ima, pomirjujoče in bolj zadržano. Če to drži, se moramo pričeti opazovati. Seveda pa je z dolgimi lasmi veliko več dela kot s kratkimi. Odločite se za svoj stil, ki vam ugaja, in ne prenaglite se. Odrezanega lasu se ne da prišiti nazaj. Povprečno las zraste v enem mesecu 10 do 12 mm: letno približno 10 cm. Striženje je priporočljivo enkrat mesečno. Babice pravijo, da striženje ob mlaju lasem prija in le-ti lepše rastejo. Tudi sama sem poizkusila ta recept in res drži.

Želeji, laki in pene

Za utrjevanje las in povečanje volumna ter podaljšanje obstojnosti pričeske uporabljamo najrazličnejše želeje, lake in pene. Vse lepo in prav. Vendar po opravljenem namenu friziranja in po končanem dnevu privoščimo lasem vodo, šampon in balzam. Nikar se ne češite. S tem boste izpulili ali pa močno poškodovali lase.

Tako. Na kratko sem vam povedala nekaj o laseh. Kaj več, predvsem pa strokovne nasvete, boste dobili pri svojih frizerjih. Samo povprašati jih morate. Z veseljem vam bodo svetovali in vam pomagali. Sicer pa pravijo, da je glava namenjena še čemu drugemu, ne samo frizuri in smetem.

Obilo lepote vam želi vaša Elena


Umetnost zapeljevanja

Zmenek zunaj

Dragi Kekci, upam, da vam je operacija Večerja uspela. Danes pa boste prišli na vrsto tisti, ki ne kuhate radi in se ne morete postaviti s kakšno pojedino. Govoril bom torej o popolnoma navadnem srečanju nekje zunaj v mestu in o določenih prijemih, ki znajo biti usodne narave - torej o temeljih morda bodoče zveze.

Kako se spoznati

Načinov je seveda več, vendar se mi o vseh ne zdi vredno pisati. Omenil jih bom le za primer, da ste jih pozabili ali pa zanje sploh niste vedeli:

Oglas v časopisu

Dokaj varna možnost, toda kaj, ko nikoli ne veš, kdo ga je dal. Morda je ta »full cool« tip le eden izmed tvojih bivših. Verjamem, da te srečanje z njim ne mika kaj preveč. Če pa ti je prej omenjena možnost še vedno najbolj všeč, ti predlagam, da oglas napišeš sam in potem čakaš na svojega princa. Pri tem naj bo šifra čim bolj nenavadna. Iz svojih izkušenj vem, da se najboljši tipi najraje javljajo na šifre tipa: Nekateri smo za vroče, Marlboro 100s,...

Skratka: v oglasu se na kratko predstavi (mere!), povej svoje želje glede tipa in seveda izberi mastno šifro.

Če si močno želiš odgovorti na kakšno ponudbo, ti odsvetujem, da že takoj predlagaš čas zmenka in odgovor pošlješ brez svojega naslova ali telefonske številke, ker se lahko zgodi, da človek ravno takrat nima časa za srečanje. In tako gre lahko po gobe največja ljubezen zgodovine. Bilo bi škoda, kajne?

Park ali podobni štrik placi

Mirno ti lahko rečem, da si popoln cepec, če tam loviš tipa za resno zvezo, ker se po mojih izkušnjah to ne obnese, saj se tam po večini zbirajo primerki, ki se želijo le sprazniti in oddrveti novim dogodivščinam naproti. Da ne bi kdo mislil, da sem nasprotnik takšnih krajev, bom napisal, da je to dober kraj, če si tudi ti želiš samo avanturo, torej če za resno zvezo še nisi pripravljen.

090 linije

V dnevnem časopisju in v raznih oglasnikih se že precej časa pojavljajo oglasi za komercialne številke, kjer ti brezplačno (če ne štejemo telefonskih stroškov) najdejo partnerja za avanturo ali resno zvezo. Vredno je poskusiti, ker se za kakšno srečanje lahko kar takoj zmeniš. Priporočam ti, da tipu takoj daš svojo telefonsko številko, ker se ti drugače telefonski račun lahko v hipu korenito spremeni. Sicer pa je to le predrag šport.

Prvi zmenek

Ne glede na način, kako si tipa spoznal, pri prvem zmenku običajno nastaneta dva problema:

Kraj srečanja

Možnih je veliko krajev, od najnavadnejših (vhod v trgovino, avtobusna postaja), pa do bolj eksotičnih (grmovje v parku, kakšen zakoten kraj ob reki).

Morda nisi nikoli premišljeval o tem, da ti lahko tudi kraj srečanja veliko pove o tipu. Sam nerad skačem po čudnih krajih, pa naj bodo še tako eksotični ali erotični (kakor želiš), saj nikoli ne veš, s kom imaš opravka. Mislim, da je mnogo bolje, da se s tipom srečava kje v mestu, čeprav je to vhod v Zavod za zaposlovanje (tudi to ti lahko kaj pove).

Razpoznavni znak

Mislim, da je to pri celi zadevi najtežje, vsaj če tipa čakaš na kakšnem polnem mestu, kot je vhod v Namo ali kaj podobnega. Vzrok je ravno v tem, da kakšna klasična oblačila, kot so modre kavbojke, ne palijo več, saj jih nosi že večina ljudi. Kaj lahko se v takem primeru zgodi, da tvoj morda bodoči tip po pomoti ogovori napačnega, in potem adijo zveza! Predlagam ti, da uporabiš vsaj malo domišljije, vsaj toliko, da imaš za znak kakšno revijo, ki jo drži, kot da jo blazno resno bereš. Pa pazi, da je ne boš držal narobe, kajti potem si lahko kaj hitro tarča mimoidočih in njihovih pikrih pripomb.

Kam sedaj?

Upam, da od tod naprej ne bo več problemov, kajti verjamem v vašo iznajdljivost. Omenil bi le še nekaj stvari:

• Če ti tip le ni všeč, bodi vsaj toliko uvideven, da ga povabiš na pijačo in se z njim prijateljsko pogovoriš. Morda je na zmenek dolgo potoval. Upoštevaj še dejstvo, da obstaja možnost, da lahko preko njega spoznaš koga drugega ali pa se zbližaš s tem tako, da brez njega ne bi mogel živeti. Pa saj poznaš tisto, da zunanja lepota ni vse.

• (Pre)velika količina alkohola na prvem zmenku nikakor ni priporočljiva. Lahko se ti zgodi, da si pridobiš oceno alkoholika. Seveda pa kakšen viski malo razveže jezik, da srečanje le ni tako turobno.

• Takojšnje povabilo domov tudi ne velja za najbolj pametno, seveda pa obstajajo tudi izjeme, še posebej, če ti je uspelo zapecati tipa, ki ga želiš čimprej spraviti v posteljo (o tem več naslednjič).

• Nenazadnje pa je zelo pomembno tudi obnašanje na zmenku, saj drobne kretnje veliko pomenijo. Če tip neprestano gleda na uro, to lahko pomeni, da si srečanja s tabo ne želi ali pa se mu res mudi, zato ga raje spusti izpred svojega prelepega obličja. Vztrajanje na takšnem zmenku lahko postane prava mora. V tem primeru ti lahko napišem le še: več sreče prihodnjič, ko boš nastavil boljšo vabo.

Tomaž


Kosobrinove karte prihodnosti

Dragi Kekci! Zadnjič sem srečal teto Pehto, ki mi je potožila, da imate spet probleme, ki jih ona ne more rešiti. Zato me je prosila, naj ji priskočim na pomoč, in to bom tudi storil. Veste, ko sem izgubil delo pri filmu, me je obšla čudna moč, da lahko vidim v prihodnost, in ravno to bom uporabil, da vam pomagam rešiti probleme in preživeti. Pišite mi in vprašajte, kajti moj nabiralnik že pričakuje vaša pisma. Da ne bo vsakdo vedel, komu odgovarjam, se poslužite šifer. Kakor ta dva nesrečna primera, ki sta se že obrnila name.

Šifra: MUCEK

Že več let iščem pravega partnerja. Bo to leto zame kaj bolj srečno in če bo, mi opiši mojega bodočega miška.

V tem letu se bo pri tebi zares odprl lov na miši (takšne in drugačne), tako da bo lahko tudi kakšen mišek vmes. Zagotovim ti lahko, da bo pravi, le dobro vabo moraš nastaviti. Za začetek poskusi s kakšnim sirčkom, ki ga obožujejo. Pa pazi, da ne bodo prišli zraven novi in drugi miški, ki ti lahko zopet odnesejo plen izpred nosu!

Šifra: SREČA

Že dolgo igram igro 3x3, toda do sedaj še nisem imel sreče. Tako moram preživljati svojega ljubimca z delom. Ali naj nadaljujem z igrami na srečo ali pa naj si najdem novega partnerja, ki že ima denar?

Z igrami na srečo je pač tako, da človek večkrat izgubi, kot pa dobi. Iz izračuna srečnih številk vidim, da igra 3x3 ni ravno zate, zato počakaj na kakšno novo, saj ti najbolj leži kakšna 69 igrica. Glede novega tipa pa ti predlagam, da si najdeš takšnega, ki ima mere 95/180/45 in sicer: 95 let, 180 milijonov dolarjev ter 45 stopinj telesne temperature. Ko ga najdeš, nam sporoči njegov naslov in moja usluga tebi bo poplačana.

Kosobrin


Pehtine arcnije

Pozdravljeni!

Na samem začetku se vam opravičujem, ker se pod pismo ne bom podpisal. Vendar imam občutek, da boste vedeli, kdo sem. Vseeno vam bom zaupal, kaj me tare. V Ljubljano sem se preselil zaradi študija. Na sceni sem kakšno leto in pol. Živim kot podnajemnik v trosobnem stanovanju s še dvema študentoma. Ker sem zelo komunikativen, sem v zelo kratkem času spoznal veliko novih ljudi. Ne morem jim reči prijatelji, ker se vse prevečkrat izkaže, da to sploh niso. Če jih potrebujem, izgleda, kot da so se vdrli v zemljo, sam pa sem jim na voljo vedno, ko me potrebujejo. Občutek imam, da me izkoriščajo. Tudi spolno. Sicer ne na silo, toda vsakič, ko spoznam novega tipa, je to samo za en seks. Kaj naj storim, saj sem poizkusil že marsikaj, a nič ni prav. So geji res narejeni za en sam seks?

Mislim, da si opisal problem, ki doleti vsakega mladega geja. Kar naenkrat spoznaš veliko novih ljudi, vsi pa hočejo biti tvoji prijatelji z enim samim namenom: da te dobijo v posteljo in da postaneš ena izmed njihovih trofej. Sama sem se o tem velikokrat spraševala in diskutirala s kolegicami ob popoldanski kavici. Ne boš verjel, da je najbolj vznemirljivo spoznati mladega fanta in ga preizkusiti. Priznam, tudi sama sem bila taka. Samo, da ga dobim, pa je cel svet moj. Imam nekaj prijateljev, ki to delajo kot za hobi. A tudi taki slej kot prej pridejo na mino. Zato jim sploh ni treba pripravljati maščevanja. Raje se usmeri v kakšen drug cilj in energijo porabi za kaj bolj pozitivnega. Niso vsi taki. Videl boš, da boš spoznal somišljenike. Med njimi tudi kakšnega, ki ti bo všeč in se mu boš zaupal, tako kot se bo on tebi. Vsekakor sem mnenja, da ni dobro imeti veliko prijateljev, saj se kaj kmalu najde kakšen »kuhar«, ki rad zakuha kakšno godljo med ostalimi. Če drugega ne, zato, da se bo potem pri tebi slikal kot najboljši prijatelj. Ne nasedi! Odpri oči in sam presodi, kaj je res in kaj ni. Ne prenagli se. Je pa tako, ne samo v našem svetu, da so ljudje pri tebi takrat, ko te potrebujejo, drugače jih pa ni. Ne ukvarjaj se z malenkostmi, pravim. Sveta ne boš spremenil niti ti niti jaz. Lahko pa skupaj prispevava, da bodo tisti za nama bolj pripravljeni prišli med te volkodlake, željne mladih jagenj. Med tistimi tvojimi prijatelji si izberi enega ali dva in se posveti njima. Večje zadovoljstvo je imeti enega prijatelja in tisoč znancev kot pa obratno. Vsi tisti znanci bodo hoteli vedeti, kdo si, kakšen si in če te je kaj v hlačah. Kar iz oči jim gledajo takšna vprašanja. In ne morem ti zagotoviti, da se ne bo kdo dokopal tudi do odgovorov, ki jih bo potem obešal na veliki zvon gejševske komune. Vendar se ne skrivaj sam v sebi in ne premlevaj teh problemov sam. Deli jih s tistim, ki mu zaupaš. Tistemu, ki se je teboj hvalil kot s trofejo, se z nasmeškom na obrazu zahvali za uslugo. Najraje bi ti rekla, daj mu eno na nos, a to je tvoja odločitev. Sama mu ne bi ostala dolžna.

Škoda, da nisi napisal kaj več o življenju med vami v stanovanju. Verjetno je vmes tudi kdo, ki ti je všeč, a ne veš, ali bi se mu približal ali ne. Tudi takšne stvari so zanimive. Vendar o tem problemu ne bom govorila, dokler mi ga kdo izmed bralcev ne bo predstavil.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala, če drugega ne, sem si vsaj dušo malo olajšala. Pa do prihodnjič!

Vaša teta Pehta


Sejem mode '97

Gospodarsko razstavišče, 19.2.-22.2.1997

Sicer zame ni življenskega pomena, vendarle pa spremljam ta sejem že nekaj let. Brez slabe vesti lahko povem, da ima svoje vzpone in padce. Lanski, ki ga je spremljala kopica škandalov in pomislekov, je bil resnična katastrofa. Letošnji je bil za nianso boljši, nekoliko bolj okusno pripravljen, vseeno pa dolgočasen in prazen. Že kar tradicija je, da sejem ne nakazuje smernic za prihajajoče sezone. Kaže smernice preteklih, v najboljšem primeru trenutne sezone. S tem ne seže do pet niti tržaškim izložbam, da o beneških niti ne govorim, London in Pariz pa sta za naše modne ustvarjalce očitno predaleč, da bi lovili korak metropol.

Med skrajno dolgočasnim tavanjem po sejmu sem dobival občutek, da so razstavljene kolekcije namenjene predvsem izvozu na vzhodni trg. Iz razstavljenega veje nekakšna solidnost, tisto malo ekstravagance, ki jo je bilo moč videti, pa je navdajala previdnost in sramežljivost. Težko bi našli kaj, kar bi šlo v korak s svetovno modo, kar bi lahko oblekli za na cesto kateregakoli svetovnega mesta, ne da bi vas bilo potem sram.

V skladu s to tradicionalno zaostalostjo so naši tekstilci končno le odkrili dvoje: spodnje perilo in nogavice. Oboje so širokopotezno razstavili.

Motijo me razstavljalci iz tujine, katerih ne samo imena, ampak tudi ponujeno blago, so sumljive kvalitete in slovesa. Pogrešam tiste prave dizajnerje. Londonskih, pariških, milanskih in newyorških ni smiselno omenjati, a Milano imamo pred vrati. Ne, naša modna industrija očitno bolj zaupa Zagrebu, BiH, in Bolgariji.

Upoštevajoč podcenjevalni odnos do kupca se slovenska modna in tekstilna industrija nimata pravice jokati nad svojim položajem. Pred stvaritvami - tudi uvoženimi, ki jih ponujata, ni čudno, da vsi bežimo po garderobo v tujino. Eni na Madžarsko, drugi v Trst, vendar je to že druga zgodba.

Sejem torej očitno ostaja. A če bo ostal v takšni obliki in s to ponudbo, si zaslužimo še alternativo, ki bo pokazala kaj več domiselnosti in inovativnosti, ki nas bo zares popeljala v domišljijski svet mode, nas očarala in vzburila. Organizatorjem gre kritika predvsem v smislu pomankanja občutka za glamur in spektakel, ki mora biti obvezni spremljevalec takšnih prireditev, sicer vse skupaj izpade preveč pusto, preveč obrtniško, preveč neresno in izveni v prazno.

Ob vsem tem bi veljalo razmisliti, ali ne bi bilo smiselno, da bi nekaj modnih dogodkov, ki se čez leto zgodijo, združili v enega velikega in kvalitetnega, ki bi predstavil tako konfekcijo kot visoko in alternativno modo, ki bi dajal možnost za prodor mlajšim, neuveljavljenim kreatorjem, ki jih, mimogrede, kar mrgoli in katerih kreacije so dostikrat krivično prezrte. Marsikateri kreatorji, ki delajo za Muro, Labod, Rašico itd., bi se pri mladih in neuveljavljenih kreatorjih, lahko marsičesa naučili (morda celo poboljšali finančni položaj tovarne)!


Imejmo jih radi

Glejte ga, hetiča!

Kako prepoznati heteroseksualca?

Moški pripadniki človeške vrste se radi zgledujejo po obnašanju primatov iz živalskega sveta. Radi se družijo v manjših tolpah, znotraj katerih veljajo nenavadna hierarihčna pravila: glasnejši, kot je posameznik in bolj kot je sposoben demonstrirati svojo fizično moč, višji je njegov položaj in večje možnosti za osvojitev ženske. Moški hetiči so se pri medsebojnem rivalstu za naklonjenost ženske pripravljeni prav neokusno poniževati - od razkazovanja bujno poraščenega oprsja, tekmovanja v količini popitega alkohola, vse do pretepanja in celo ubijanja.

Da je heteroseksualnost v svojem bistvu nenaravna (kljub današnji modni strpnosti do drugačnih), zlahka ugotovimo. Zakaj bi si hetiji sicer omislili zakonsko nadzorovano, tako rekoč prisilno institucijo, imenovano zakonski stan? Zanimiva je že sama simbolika poročnega obreda - iniciacije v zakonski stan - pri katerem si moški in ženska izmenjata prstana, kar simbolizira ujetost v dvoje. Oba zakonca na vso moč poskušata ostati skupaj, pri tem jima pomagajo tudi drugi člani in družba. Ko se oba naveličata drug drugega, si pomagata celo z vzrejo lastnih otrok. Pa vendar tudi to ne pomaga. Zakonca postajata vedno bolj nezadovoljna, saj ju sila narave vleče narazen. Toda naj bodo muke še tako strašne, vztrajata pri svojem nenaravnem početju. Zakaj?

Naš priznani kavčmojster dr. Fjord v svoji knjigi »Zakaj sem zatajil mater naravo?« podrobneje razlaga ta pojav. Po pogovorih z nešteto pacienti je prišel do odkritja, ki ga je poimenoval Kompleks kobilice. Pri vseh moških hetičih je odkril bolestno navezanost na mater. Ko ga ta odrine od sebe, mladi hetič skoči k prvi ženski, ki ga je pripravljena sprejeti. Kmalu ugotovi, da mu ne bo mogla nadomestiti prave matere, in skoči drugam. Tako ga Kompleks kobilice žene naprej, vse dokler se ne upeha (ali naleti na dovolj odločno žensko) in se poroči. Dr. Fjord: »Kriva je seveda mati, ki sina ni usmerila k moškemu, temveč ga je pahnila v naročje drugih žensk. Tako mladi hetič neuspešno išče surgoratno mater v ženskah - mati je vendar samo ena. Da pa bi se mati oprala te krvide, jo spretno prenese na sina. Le-ta zaradi tega vztraja pri ženi (da ne bi matere še drugič zatajil) in neznosno trpi.«

Sedaj se lahko vrnemo k začetnem vprašanju: Kako prepoznati hetija? Hetija najlažje prepoznamo, ko prestopi prag tridesetega leta. Po letih ujetosti v zakonski stan in polnimi peharji krivde, ki jim jih naprtijo matere, postajajo vse bolj utrujeni, zguba se jim lice (in trebuh), postanejo nergači in nasploh kažejo znake izmozganosti. To je cena njihove drugačnosti. Pri ženskih predstavnicah poteka zadeva nekoliko drugače, vendar o tem kdaj drugič, ko bo dr. Fjord končno našel svojo mamo.

Rožle

Prihodnjič: Triumf volje: Ali je heteroseksualnost ozdravljiva? Stare metode zdravljenja in nova dognanja strokovnjakov za bolezni drugačnosti. In seveda izpovedi ozdravljenih.


Stranski učinek kozmičnega orgazma

Srbečica iz vesolja!

Za KEKE© ekskluzivno poroča Rožle, naš dopisnik iz Moskve

Po padcu železne zavese padajo še zadnje kremeljske skrivnosti. Tako sta včeraj dva nekdanja ruska kozmonavta Jurij Gonorejko in Vasja Sifilenko na tiskovni koferenci javnosti prvič spregovorila o vesoljski odpravi Kurčatov. Rusi so namreč leta 1968, še preden je Armstrong prvič stopil na Luno, v vesolje poslali raketo Kurčatov z nenavadnim poslanstvom. Posadka je imela nalogo testirati, ali ljudje lahko doživijo orgazem v vesolju. Poleg dveh kozmonavtov je bila v posadki tudi kozmonavtinja Irina Klitorova. Omenjena trojica naj bi opravila vrsto znanstvenih raziskav o spolnem življenju v vesolju. Toda že kmalu je odpravi začel groziti neuspeh. Irino Klitorovo je namreč pred vsakim poskusom zagrabila strašna migrena. Posadka je bila obupana. Kako naj se vrnejo brez rezultatov?! Jurij in Vasja sta našla kompromisno rešitev. Odločila sta se, da bosta vsa testiranja opravila sama, Irina pa bo vestno spremljala potek dogodkov. In res, hrabra kozmonavta sta skoraj brez prestanka seksala celih deset dni in pri tem nabrala kopico koristnih informacij. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Medtem, ko sta opravljala "preizkuse" zunaj rakete, se jima je približalo neznano plovilo. Obsijal ju je zelen sij, nakar je plovilo izginilo v neznano smer. Vrnila sta se v raketo, kjer ju je temeljito pregledala tovarišica Irina. Ker niso našli nobenih poškodb, so z misijo nadaljevali.

Šele nekaj tednov po pristanku na Zemlji sta Jurij in Vasja opazila majhna zelena bitja, ki so naselila območje njunih genitalij in so obema očitno povzoročala neznosno srbečico. Najuglednejši ruski znanstveniki so preučili to nadlogo in ugotovili, da so bitja zelo podobna sramnim ušem, ki jih na Zemlji poznamo že stoletja. Toda ob dotiku, ki ga sproži praskanje, "vesoljske" sramne uši sprožajo posebne kemične reakcije, pri katerih se izvrši izločanje genskega materiala v človeško telo.

"Lahko trdimo, da so oba kozmonavta napadla izjemno inteligentna bitja, ki so odkrila najučinkovitejši način infiltracije med ljudi. Žal pa ne moremo predvideti, kakšen učinek bo srbečica iz vesolja imela na človeštvo," nam je pojasnil bivši direktor moskovskega Inštituta za neznane leteče bolezni. Dodal je še, da sam ni mogel informirati javnosti, saj so ga takratne kremeljske oblasti poslale na preventivno prisilno delo v Sibirijo, kjer je preučeval spolne deviacije komarjev.

In ko smo vprašali oba kozmonavta, kakšen je kozmični orgazem, sta se samo nagajivo nasmehnila.