Nani Papali je ves bolan in shiran, rešen večne želje po lepoti in ljubezni, umrl v letu 1936, star komaj dvajset let. France Novšak (1916—1991) mu je ob smrtni postelji obljubil, da bo razodel skrivnost, ki ga je tako pekla, ker je ni mogel zaupati nikomur. Iz vsebine že porumenelih listov dnevnika je dve leti zatem bralstvu predstavil presenečenje – roman Dečki. Dvignil je obilico prahu in pozabiti ali vsaj zamolčati ga so se mnogi trudili zaman. Ljubezensko razmerje med dijakom Nanijem Papalijem in Zdenkom Castellijem so poskušali strogo umestiti le v erotično sfero odnosa, niti slučajno pa ne tudi v seksualno. "Nani in Zdenko nista storila greha, storil ga je avtor, ki je njun intimni svet fantovskih simpatij prenesel na papir. Plačal ga je s tem, da je bilo njegovo delo ocenjeno kot pisanje po zgledih in v slogu srednjeevropskih meščanskih zabavnih pripovedk, sicer pa ni bil deležen nikakršnega razumevanja, kaj šele priznanja." Tako je usodo Novšakovih Dečkovi predstavil Gusti Leben v reviji Revolver (št. 4, 1992).

Nič bolje se ni godilo filmarju Stanku Jostu, ki je o nastajanju filma Dečki spisal kratko kronologijo:

• 1970 se navdušim nad literarno predlogo – romanom Franceta Novšaka.
• 1971 nastane scenarij.
• 1973 Kulturna skupnost Celje ostro prepove snemanje! Argumentacija nasprotnikov je bila nenavadno moralistična: »Če je kdo moralno tako čist, da sme posneti tak film, je to: Stanko Jost …« Avtor doživi zlom, ki ga spremljajo hude zdravstvene težave.
• 1974 nastane nov avtorjev predlog, ki je tokrat deležen močne spodbude pomembnih kulturnikov in politikov (Bojana Štiha, Jožeta Volfanda).
• 1976 odločitev za snemanje filma v lastni produkciji, čeprav z velikimi finančnimi težavami. Snemanje je trajalo deset dni, na super 8 mm. Stalni nadzor oblasti.
• 1977 uspešna premiera v Celju in Ljubljani, ki so se je udeležili mnogi režiserji, pisatelji, filmski delavci. Molk novinarjev.
• 2004 digitalna kopija filma.

Prvo javno predvajanje po premieri leta 1977!

Still longing for love and beauty Nani Papali died at the age of twenty, leaving his diary containing the words of love he feared to speak about openly about his fellow student. In 1938 this diary was rewritten into a book, and was the first novel to deal with the subject of gay love in Slovenia. Scandalous for its day, it caused a great stir and met with considerable disapproval. The film Boys, based on this novel, depicts the intimate world of boys’ affections and can be now seen for the first time since its initial screening in 1977.