Nove medijske tehnologije spreminjajo filmsko produkcijo in distribucijo ter vidike življenja gejev in lezbijk. Filme snemamo z mobilnimi telefoni in si jih izmenjujemo po elektronski pošti, komuniciramo na internetnih forumih in v digitalnih prostorih. Tradicionalni pomen kinematografske izkušnje se zmanjšuje in funkcija kina postaja predvsem reklamna: v potrošniškem kontekstu gostinstva in trgovine filme pripravlja za nadaljnje komercialno izkoriščanje. Medtem ko dominantni distributerji in televizijske hiše zanemarjajo produkcijo tako imenovanih spolnih manjšin in jo še vedno potiskajo na obrobje, so tudi gejevski in lezbični filmi zvečine brezplačno dostopni na internetu. Kako te spremembe vplivajo na reprezentacije seksualnosti in spolov? Kako sta se v novih okoliščinah spremenila smisel in namen festivalov gejevskega in lezbičnega filma? Ali pa mogoče prav zato lahko govorimo o privilegiranem položaju teh festivalov, ki predstavljajo specializirane, avantgardne in praviloma bolj progresivne selekcije?