Janez je kratek dokumentarni film o ljubezni, brezpogojnem sprejemanju in podpiranju znotraj družine ter o kljubovanju homofobičnemu okolju v Sloveniji.

Enaidvajsetletni Khoi je zaradi homoseksualnosti moral zapustiti rodno vas in oditi v velemesto Hošiminh, kjer si obeta službo, ljubezen in svobodno življenje. Po naključju spozna simpatičnega Donga, ki ga povabi, naj stanuje z njim in z njegovim prijateljem Lamom. Toda fanta mu nastavita past, ga oropata in pobegneta iz najetega stanovanja. Obubožani Khoi je tako primoran stopiti na težko pot preživetja na surovih mestnih ulicah, kjer ponovno sreča gejevskega prostituta Lama, pot pa mu prekrižata še duševno prizadeti Cuoi in prostitutka. Prvi vietnamski gejevski film je navdušil kritike in gledalce doma in po svetu!

Duhovit film primerja ženski pogled na žensko seksualnost in moški način dojemanja podob o ženskah in seksualnosti. Avtorica računalniški jezik sopostavlja ob vsakdanji pogovorni jezik o seksu in tako poskuša raziskati vpliv tehnologije na seksualnost in čustva.

Kratki film o mentorstvu in nadaljevanju tradicije eksperimentalnega filmskega ustvarjanja z osebnim pristopom. Sedemdesetletna Barbara Hammer predaja filmsko kamero mladi queerovski filmarki Gini Carducci, ki je stara trideset let. Režiserki ločeno montirata sliko in zvok ter slednjič združita svoja filma na sredini ter tako zaključita pravi generacijski in eksperimentalni eksperiment.

Osemdesetletni filmski veteran Enrique Pineda Barnet je posnel prvi kubanski gejevski film po slavnem Jagode in čokolada (1994). To je pravi fassbinderski pastel o mačizmu, strahu in zahrbtnih razsežnostih spolnosti, postavljen v Havano. Usodna privlačnost pripelje izzivalnega mladeniča Carlosa v stanovanje zapeljivega Alfreda, zdravnika v mornarici, toda igra njunega osvajanja je zapletena, dvoumna in nevarna. V napetem in klavstrofobičnem ozračju, ki nenehno spominja na barvitost in intenzivnost sanj, moška telesa kričijo, medtem ko čutnost prežema vsako besedo, pa naj bo še tako nasilna.

Ralf König, izjemno uspešen nemški gejevski avtor stripov, se v svojih delih, s katerimi je prepričal tudi heteroseksualno usmerjeno občinstvo, duhovito poigrava s queerovskimi klišeji. Zaslovel je s stripom iThe Most Desired Man (Najbolj zaželeni moški), po katerem je bil leta 1994 posnet film. V dokumentarnem portretu, ki ga je posnel velikan nemškega gejevskega filma Rosa von Praunheim, Ralfa Königa spoznamo kot nepretencioznega in skromnega umetnika z izjemnim darom za opazovanje. Ne preseneča, da je njegov strip zaznamoval več generacij.

Devetnajstletna Kahaja je odraščala z materjo, ki jo je v vasi v osrčju otoka Jave vzgajala v skladu s strogimi muslimanskimi vrednotami. Ko dekle zaide v težave, jih ne more zaupati svoji materi, zato se odpravi v Džakarto, da bi poiskala očeta, ki je odšel, ko je imela štiri leta. S seboj ima samo njegovo fotografijo in naslov, ki ga je izmaknila materi. Ko pride v razsuto stanovanjsko hišo, ji neka ženska pove, kje bo našla očeta. Ko ga najde, šokirana ugotovi, kako naivna so bila njena pričakovanja, kajti tudi sam oče bi potreboval pomoč in zaščito.

Komedija o skupini amazonk, ki zavzamejo družbene institucije, preden se odpravijo na oddih na podeželje. Superlezba je tista, ki ženske popelje na ulice, Barbara pa oboroži vojaški oddelek vaginalnih bojevnic z amazonskimi ščiti, da bi strmoglavile San Francisco.

Ali smo sploh kdaj videle/i ženski orgazem? Film, ki orgazem ponazarja s štirimi vaginalnimi in štirimi obraznimi krči, je nem zato, da bi občinstvo lahko slišalo svoj dih.

V tem komičnem »travelogu« potovanje v Ande dokumentira kolaž posnetih fotografij, ki hkrati upodablja kolaž potovalnih in osebnih izkušenj. Podobno kot v drugih filmih se režiserka poigrava z jezikovnimi nivoji in funkcijami.

Čustveno nestanovitna urbana lezbijka vedno išče ljubezen na povsem napačnih krajih, dokler je ne odkrije v nenavadnem paketu, čigar vsebina revolucionizira lezbično intimo po vsem svetu.

Dokumentarni portret posameznika, ki je našel pogum in svoje življenje dvakrat radikalno spremenil. Da bi zaživel svoj pravi jaz, je prehodil pot od poročenega duhovnika do gejevskega ateista, slednjič pa je podprl tudi preobrazbo lastnega transspolnega sina.

Petnajstletni prijateljici živita v isti soseščini, vendar v kulturno zelo različnih svetovih. Za svoje prijateljstvo se bojujeta, tudi proti volji svojih staršev. Subtilna najstniška drama govori o hrepenenju po ljubezni in opozarja na pomen strpnosti v večkulturnem okolju.

JJ je beli reper, ki se prebija na urbani glasbeni sceni v Londonu. Toda na reggae tekmovanju, ki se ga udeleži, nasilneži surovo pretepejo njegovega fanta Orlanda, za kar dobijo presenetljivo zmerno kazen. A ko se ta bliža izteku, poskuša njihov javni branilec s pomočjo žrtev, katerih življenje so obsojenci močno pretresli, raziskati vzroke nasilnega dejanja. Film se poglablja v kontroverzne vidike reggaeja in posledice homofobičnih besedil. Režiral ga je britanski režiser in aktivist Rikki Beadle-Blair (FIT), ki je bil v preteklosti že dvakrat gost našega festivala.

Temnopolta lezbijka JJ in belopolti gej Seb sta najboljša prijatelja in tudi sodelavca, ki skupaj delata kot fotografa na porokah. Ko se »žrebec« JJ po dolgem času resno zaljubi v očarljivo in skrivnostno domino Elle, je njeno prijateljstvo s Sebom na preizkušnji. JJ je v precepu med prijateljem in ljubico, ki ji le razkrije svoj nenavaden poklic. Campbell X je posnela urbani, queerovsko-gverilski prvenec, ki mu je blizu črnska kultura in odločno zavrača glbt-mainstreamovsko držo, vsekakor pa prinaša veder in duhovit pogled na temnejšo stran londonskih ulic.

To je prvi dokumentarni film o življenju in organiziranosti poljskih lezbijk. Kakšne so strategije preživetja drugačnih žensk v heteronormativni in homofobični družbi, kjer se skorajda ne pomisli, da poleg gejev obstajajo tudi lezbijke? Kako mačehovska je do njih Poljska Kaczynskijev, katolištva in papeža? Občutki in razmišljanja intervjuvank omogočajo globlji pogled v politično ozračje in boje v sodobni poljski družbi, ki se hitro spreminja. Dokumentarec predstavlja pogosto prikrito in neznano lezbično subkulturo, ki se začenja odločno prebijati na površje in krepiti svojo družbeno in politično pozicijo.

Pim živi s svojo samsko materjo, nekdanjo misico, v majhnem mestecu na belgijski obali, kjer se ne zgodi prav veliko, razen tega, da dobita zanimivega podnajemnika Zoltana, ki oba očara. Introvertirani deček si popestri vsakdan z risanjem in s fantaziranjem o izmišljenih življenjih, svoje porajajoče se želje pa si teši z zbiranjem »izposojenih« predmetov drugih ljudi, ki jih hrani v škatli za čevlje. A lepi prijatelj Gino, v katerega se zaljubi, je seveda prevelik za skrivno škatlo, saj krepko preseže Pimovo domišljijo. A kot je to že običajno, tudi njegovi prvi veliki ljubezni ne kaže najbolje.

inkedKenny je fetišistični fotograf, ki s svojim objektivom ovekoveča gejevsko medvedjo subkulturo v Montréalu. Kar se nam na prvi pogled zdi le kot gojenje kulta telesa, se pokaže za izjemni pogled rasno mešanega, HIV-pozitivnega in samosvojega umetniškega fotografa.

Sedemnajstletna Urška se seli v stanovanje, v katerem je kot otrok živela skupaj z babico. Njeno občutenje preteklosti je podano skozi lirične posnetke prizorov, ki govorijo sami zase.

Brata Mo in Rašid živita v tradicionalni egiptovski muslimanski družini v Londonu. A na drugi strani vrat njihove hiše je popolnoma drug svet – ulice Hackneyja. Mo občuduje svojega starejšega brata Rašida, ki preprodaja drogo, in si želi biti njemu podoben. Toda Rašid, karizmatični vodja okoliške tolpe, se želi slednjič odrešiti nepoštenih poslov in z izkupičkom plačati šolnino za svojega brata, da bi tako vsaj on bolje živel. Kljub temu se Mo počasi pogreza v kriminalno podzemlje, ko pa odkrije še Rašidovo skrivno razmerje, ga premagajo versko obarvani predsodki, ki resno ogrozijo njuno vez.

Vsakdanjo rutino štiriintridesetletnega vzgojitelja Huga, ki poučuje v internatu, iztiri izzivalno vedenje najstnika Julesa. Poveže pa ju še kaj več kot zgolj šolska lekcija o atomih.

Ljubimki se po prepiru razideta. Žalost zaradi ločitve je v tem subtilnem ljubezenskem utrinku prikazana brez besed.

Izjemen dokumentarec o moških in ženskah in vseh vmesnih variacijah, skratka o transspolni skupnosti, morda najmanj razumljeni in najbolj diskriminirani v Ameriki in po svetu. Ustvarjalce filma je navdihnila neverjetna življenjska zgodba Christine McGinn, ki zdaj opravlja pomembno delo kot transspolna kirurginja. Videli bomo pisano podobo transspolne skupnosti ter slišali zgodbe o zmedi in pogumu, vznemirjenju in čustvih, ki niso bila nikoli razkrita – vse do danes.

Osem kratkih filmov, ki so jih režiserji in režiserke posneli v Parizu, Berlinu in San Franciscu, in sicer o drugem spolu in seksualnosti. Izid je povsem nov pogled na seksualne apetite in raznolikosti, daleč od prepoznavnih klišejev, s svežim in včasih tudi humornim pristopom. To je queerovski pogled na lezbične, gejevske in transspolne različice seksualnosti, ki nedvomno poskuša predstaviti pogled »druge/ga«.

Pim živi s svojo samsko materjo, nekdanjo misico, v majhnem mestecu na belgijski obali, kjer se ne zgodi prav veliko, razen tega, da dobita zanimivega podnajemnika Zoltana, ki oba očara. Introvertirani deček si popestri vsakdan z risanjem in s fantaziranjem o izmišljenih življenjih, svoje porajajoče se želje pa si teši z zbiranjem »izposojenih« predmetov drugih ljudi, ki jih hrani v škatli za čevlje. A lepi prijatelj Gino, v katerega se zaljubi, je seveda prevelik za skrivno škatlo, saj krepko preseže Pimovo domišljijo. A kot je to že običajno, tudi njegovi prvi veliki ljubezni ne kaže najbolje.

Janez je kratek dokumentarni film o ljubezni, brezpogojnem sprejemanju in podpiranju znotraj družine ter o kljubovanju homofobičnemu okolju v Sloveniji.

Prora (latinsko ime za ladijski kljun) na Baltiškem morju je nekdanje nacistično letovišče in opuščeni komunistični vojaški kompleks. Najstnika Jan in Matthieu se odpravita na raziskovanje labirintov, v katerih pa se morata soočiti tudi z odkrivanjem svoje seksualnosti in identitete, kar pa ogrozi njuno prijateljstvo.

Dokumentarni video film je nastal ob 25. obletnici lezbične sekcije ŠKUC-LL Ljubljana (1987-2012) in predstavlja različne procese marginalizacije in boja lezbične scene ter lgbtqskupnosti za pravice in vidnost, a tudi neverjetno moč lezbičnega gibanja, njegov umetniški in kulturni potencial, kritični diskurz in emancipacijske politike. Film kontekstualizira in opredeli tudi lezbično gibanje v nekdanji Jugoslaviji, lgbtqskupnost ter feministične in lgbtq-pozicije v kontekstu politike, ekonomije, kulture, umetnosti in pravno-institucionalnega ustroja.

Ralf König, izjemno uspešen nemški gejevski avtor stripov, se v svojih delih, s katerimi je prepričal tudi heteroseksualno usmerjeno občinstvo, duhovito poigrava s queerovskimi klišeji. Zaslovel je s stripom iThe Most Desired Man (Najbolj zaželeni moški), po katerem je bil leta 1994 posnet film. V dokumentarnem portretu, ki ga je posnel velikan nemškega gejevskega filma Rosa von Praunheim, Ralfa Königa spoznamo kot nepretencioznega in skromnega umetnika z izjemnim darom za opazovanje. Ne preseneča, da je njegov strip zaznamoval več generacij.

Prora (latinsko ime za ladijski kljun) na Baltiškem morju je nekdanje nacistično letovišče in opuščeni komunistični vojaški kompleks. Najstnika Jan in Matthieu se odpravita na raziskovanje labirintov, v katerih pa se morata soočiti tudi z odkrivanjem svoje seksualnosti in identitete, kar pa ogrozi njuno prijateljstvo.

inkedKenny je fetišistični fotograf, ki s svojim objektivom ovekoveča gejevsko medvedjo subkulturo v Montréalu. Kar se nam na prvi pogled zdi le kot gojenje kulta telesa, se pokaže za izjemni pogled rasno mešanega, HIV-pozitivnega in samosvojega umetniškega fotografa.

Janez je kratek dokumentarni film o ljubezni, brezpogojnem sprejemanju in podpiranju znotraj družine ter o kljubovanju homofobičnemu okolju v Sloveniji.

inkedKenny je fetišistični fotograf, ki s svojim objektivom ovekoveča gejevsko medvedjo subkulturo v Montréalu. Kar se nam na prvi pogled zdi le kot gojenje kulta telesa, se pokaže za izjemni pogled rasno mešanega, HIV-pozitivnega in samosvojega umetniškega fotografa.

Prora (latinsko ime za ladijski kljun) na Baltiškem morju je nekdanje nacistično letovišče in opuščeni komunistični vojaški kompleks. Najstnika Jan in Matthieu se odpravita na raziskovanje labirintov, v katerih pa se morata soočiti tudi z odkrivanjem svoje seksualnosti in identitete, kar pa ogrozi njuno prijateljstvo.