odlomek intervjuja iz Revolverja, 19. številka

Uradna stališča političnih strank v Sloveniji do vprašanja istospolne usmerjenosti (1.12.1995 in 11.3.1996)
Socialdemokratska stranka Slovenije
Odgovarja predsednica Odbora za delo, družino in socialo, Aleksandra Forte

...

Bi bila vaša stranka popravljena podpreti pobude ŠKUC - Roza kluba, Magnusa in LL za zakonske spremembe (družinske, delovne, šolske zakonodaje), ki bi na vseh nivojih zagotovile enakost in enakopravnost med isto- in raznospolno usmerjenimi državljani in državljankami Slovenije?

V zvezi z zakonodajo moram reči, da smo se tudi v okviru Odbora za delo, družino in socialo, katerega predsednica sem, delno že ukvarjali z določenimi pobudami, ki so bile izražene že v preteklih letih. Kot nam je znano, gre pri vprašanju zakonske zveze za legalizacijo zakonske zveze istospolnih partnerjev in s tem v zvezi za neko pravno ureditev vseh razmerij, ki izhajajo iz teh relacij. Kar se tiče same legalizacije zakonske zveze načelno ne bi bilo večjih problemov. Kar pa se tiče družine, pa naša stranka izhaja iz take opredelitve družine, kjer menimo, da ima primarno vlogo vzgoja in nega otrok. Nastanek družine je torej pogojen z otrokom. V tej zvezi pa menimo, da je tudi po strokovni plati dovolj utemeljenih trditev, da okolje istospolnih partnerjev ni najbolj primerno za to, da bi otrokom omogočilo najboljše pogoje. Menim, da gre tu za neko nasprotje med osebno svobodo posameznika kot odraslega človeka in pa svobodo otroka oz. otrokovih pravic. Država je namreč dolžna - glede na to, da je otrok postavljen v družino oz. v neko okolje in da v njej ni prostovoljno - skrbeti v prvi vrsti in prioritetno za otrokove pravice. Ne le po naši zakonodaji, ki je, moram reči, v teh stvareh dokaj slaba, ampak tudi po konvenciji o otrokovih pravicah. Predvidevamo, da bi se - ne glede na to, kako bi ta družina oz. skupnost nastala in živela pojavile težnje po vključitvi otrok - bodisi da bi se otrok rodil v tej skupnosti, ali bi bil pripeljan v to skupnost. V naši zakonodaji je glede otrokovih pravic - ne glede na to ali gre za istospolne ali raznospolne skupnosti - še ogromno nedorečenih stvari. Po ustavi smo dolžni omogočati in dajati najboljše pogoje za otrokov razvoj. Psihologija ali psihoanaliza teh skupnosti ne obravnava kot patoloških, vendar pa po drugi strani s stališča psihodinamike in primernega okolja za razvoj otrok potrebuje moško in žensko figuro in verjetno bi se, ne glede na to, kako bi zakonodaja urejala te stvari, v realnosti porajali veliki problemi. Zaradi tega ločimo legalizacijo zakonske skupnosti ter tretiranje takšne skupnosti kot družine.

S podajanjem zakonske osnove istospolnim partnerjem bi bile torej kršene pravice otroka - katere so te pravice?

Po konvenciji o otrokovih pravicah, katere podpisnica je tudi naša država, mora država zagotavljati vsem otrokom enake pravice. Splošne vrednote v družbi - vrednostni sistem, norme in stereotipe, je izredno težko spreminjati s tem, da bi spremenili zakonodajo. Naša stranka se zavzema za večji prispevek na strokovnem nivoju, za interdisciplinarno povezovanje npr. psihologije, sociologije, prava; da bi se ti problemi odprli senzibilno in se reševali nekonfliktno. Težnje po spremembi zakonodaje bi v tem trenutku povzročile še veliko več konfliktov in s tem negativno vplivale na samo reševanje dejanskega problema. Čas še ni zrel za zakonske spremembe, je pa vsekakor zrel glede na dejstvo, da te skupine so, da se jih vsi zavedamo, da so realnost in da obenem tem ljudem verjetno pomenijo hudo breme, glede na splošno družbeno klimo. Mislim, da je treba te probleme reševati po strokovni plati, ne pa politični. Verjetno je tudi v posameznih strankah - tudi če so liberalno usmerjene - veliko dilem, kako recimo njihova konkurenca te vsebine prikazuje ali celo izkoristi proti stranki sami, npr. v predvolilnih bojih. V naši družbi imamo ogromno akutnih problemov, ki se tičejo posameznih skupin, recimo otrok, žensk, mladine in nasilja nad njimi. Če neka družba teh stvari ni sposobna rešiti z zakonsko regulativo, z izobraževalnimi ali drugimi prijemi, potem je še toliko manj - na nek konflikten način - sposobna reševati probleme, o katerih tukaj govorimo.

...

Tatjana Greif
Nataša Velikonja



(c) Revolver, revija s homoerotičnim nabojem, 1996 (številka 19, str. 27-31). Objavljeno z dovoljenjem založnika. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim privoljenjem založnika.