Stališča političnih institucij Republike Slovenije do vprašanja istospolne usmerjenosti
Urad Varuha človekovih pravic Vlade Republike Slovenije
(odgovarja Ivan Bizjak, Varuh človekovih pravic; 6.6.1996)

...

Bi - kot Varuh človekovih pravic - bili popravljeni podpreti pobude ŠKUC - Roza kluba, Magnusa in LL za zakonske spremembe (družinske, delovne, šolske zakonodaje), ki bi na vseh nivojih zagotovile enakost in enakopravnost med isto- in raznospolno usmerjenimi državljani in državljankami Slovenije?

Če bi se izkazalo, da ne gre za enakopravnost, potem bi se, seveda, verjetno dalo podpreti takšne pobude. Zaenkrat pa ne vidim področij, kjer bi šlo za neko neenakopravnost.

Recimo, na področju družinske zakonodaje, pri legalizaciji istospolnih partnerstev?

Tu pa gre, seveda, za dve povsem različni zadevi. Eno je družina, drugo so taka partnerstva.

In kakšno je vaše stališče?

No, ta trenutek o tem nimam nekega... kot institucija nismo izoblikovali nekega stališča.

Se pravi, da institucija Varuha človekovih pravic doslej še ni tega zasledila kot problematike.

Ne.

...

Na koncu bi rada dodala samo še eno eksperimentalno vprašanje: če bi k vam, k Varuhu človekovih pravic, prišel nekdo in se deklariral/a kot homoseksualec/ka ter dal/a pritožbo, da so mu/ji kršene civilne pravice s tem, da, recimo, ne more vzeti bolniškega dopusta za nego svojega partnerja/ke. Imate pristojnosti, da ukrepate?

Mi, kot rečeno, od nikogar ne pričakujemo deklaracije, takšne ali drugačne, glede svojih usmeritev in pripadnosti. V skladu z zakoni, ki veljajo v tej državi, imamo možnost ukrepati oz. postopati v korist vsakega posameznika. Jasno, okvir temu je zakonodaja te države in predpisi, ki veljajo na posameznem področju.

Tatjana Greif
Nataša Velikonja