Humanizem in renesansa

Istospolna partnerstva in otroci

Približno dve leti po prvem poskusu se je v javnosti pojavila nova pobuda. Tokrat naj bi parlament sprejel zakon, ki bi urejal istospolna partnerstva, ali pa v Zakon o zakonski zvezi dodal, da spol partnerjev, ki se želita poročiti, ni pomemben. Pravni strokovnjaki sedaj ugotavljajo, ali je primernejša prva ali druga možnost.

Dejstvo pa je, da zakoni o registriranem partnerstvu, ki so bili sprejeti v nekaterih državah in so namenjeni partnerjem istega spola, niso povzročili pretiranega navdušenja v gay-lezbični populaciji (razen navdušenja nad tem, da so se stvari končno začele premikati na bolje), saj so še vedno precej diskriminatorni. Kritike letijo predvsem na račun prepovedanega starševstva (ti zakoni istospolnim partnerjem npr. ne dovoljujejo posvojitve otrok in umetne oploditve).

Nobenega dvoma ni, da je treba najprej upoštevati koristi otrok, vendar pa je že čas, da se ugotovi, ali dejstvo, da sta starša istega spola, kaj vpliva na razvoj otrok, in da se ugotovitve upašteva tudi pri pisanju novega zakona.
In kako sa razlike med "tradicionalnimi" družinami in družinami istospolnih partnerjev ovrednotili po svetu?(2)

• Duševna uravnovešenost lezbičnih mam ne odstopa od povprečja, vendar pa so na splošno bolj samozavestne, neodvisne, nežne in redkeje zapadejo v depresijo, podrejen položaj in napetost.
• Lezbijke in gayi, ki priznavajo svojo homoseksualnost, so večinoma psihološko bolj zdravi kot tisti v "klozetu". Anketirani otroci so bili večinoma ponosni na homoseksualne starše in na njihovo odprtost v zvezi s tem.
• Za homoseksualne in heteroseksualne mame je materinstvo pomembnejši faktor v njihovem življenju kot pa spolna usmerjenost.
• Eden ad raziskovalcev meni, da so homoseksualni partnerji obeh spolov bolj motivirani za starševstvo, ne zato, ker bi bili "boljši" starši per se, ampak zaradi velikih osebnih žrtev, ki so potrebne za uveljavitev svojega starševstva v javnosti in včasih pred sodišči.
• Duševno zdravje otrok (upoštevani so vedenje, socialna prilagodljivost, spolna vloga in identiteta, inteligenca, čustveni problemi, zanimanje za poroko in starševstvo, neodvisnost in zaupanje vase), ki so jih vzgojile lezbijke, ne kaže odstopanja od duševnega zdravja otrok heteraseksualnih mater.(3) Enako velja za strahove, nespečnost in hiperaktivnost. Nekaj študij je prišls do zaključkov, da so odstopanja opazna, vendar majhna: ena trdi, da so otroci iz heteroseksualnih zakonov bolj nagnjeni k psihološkim problemom kot otroci lezbijk. Druga raziskava ugatavlja, da so otroci heteroseksualk bolj nagnjeni k dominiranju in pogosteje poskušajo uveljaviti svajo moč. Nekaj študij trdi, da so otroci lezbijk bolj tolerantni, previdnejši pri sklepanju prijateljstev in da le redko vzpostavijo intimne stike s plitkimi ljudmi.
• Enajst študij je vključevalo raziskavo spolnih vlog otrok, ki so jih vzgojile lezbične mame. Nobena od njih ne poroča o večjih odstopanjih spolnih vlog otrok iz lezbičnih partnerstev od spolnih vlog otrok iz "tradicionalnih" družin. Nekaj študij ugotavlja, da hčerke lezbijk niso tradicionalno ženstvene v načinu oblačenja in aktivnosti. Ena od študij ugotavlja, da so sinovi lezbijk malo manj agresivni od sinov heteroseksualk.
• Štiri študije so prišle do zaključka, da se je enak delež otrok lezbijk in heteroseksualk razvil normalno in so bili večinoma heteroseksualno usmerjeni. Edini homoseksualni otrok iz teh štirih študij je bil vzgojen v "tradicionalni" družini.
• Ugotovitev ene od raziskav je, da otroci homoseksualnih staršev niso stigmatizirani, druge študije pa pravijo, da so bili otroci žrtve predsodkov v približno 60% primerov. Takšna ugotovitev ni presenetljiva, saj je družba - vključno z otroki - v grobem relativno netolerantna do odklonov od "standardov". Mlajši otroci so se počutili manj stigmatizirane, najmanj pa so bili s homoseksualnostjo svojih staršev zadovoljni pubertetniki, kar pa spet ni presenetljivo, če upoštevamo, da najstnike spravi v zadrego skoraj vse, kar starši naredijo ali rečejo.Vendar pa ima stigmatizacija po ugotovitvah večine raziskovalcev dolgoročno gledano predvsem pozitivne posledice, saj večinoma zbliža otroka s starši.
• Pedofilija je predvsem v domeni heteroseksualnih moških.(4) Ena od študij je zajela 175 odraslih moških, ki so bili obsojeni zaradi spolnega napada na otroka, in "nobenega niso primarno privlačili drugi odrasli maški".(5) Ugotovitev neke druge raziskave je, da ne obstajajo sodni zapisi o primerih lezbične pedofilije.

Večina zgornjih ugotovitev izhaja iz raziskav ameriških znanstvenikov, vendar pa Američani niso edini, ki so se odločili raziskati to področje. Na Švedskem so združili zaključke približno šestdesetih tovrstnih mednarodnih raziskav,(7) in prav tako prišli do zaključka, da spolna usmerjenost staršev ne vpliva na razvoj otrok.

Po mojem mnenju posvojitve na splošno še lahko počakajo, še posebej zato, ker ni smiselno odpirati nove fronte. Nujno pa je, da novi zakon izrecno dovoli pasvojitve v primerih, ko je eden od staršev že zakoniti skrbnik otroka (t.j., biološki ali adoptivni oče ali mama) in ga partner želi posvojiti. Prednosti tega so očitne: od vsakdanjih (možnost soodločanja o šolanju, zdravstvenih posegih, itd. in odločanja v partnerjevi odsotnosti) do ne tako vsakdanjih (skrbniška pravica po partnerjevi srnrti). Če ilustriram s primerom z Danske: dve ženski sta živeli skupaj že petnajst let in sta bili nekaj let tudi poročeni (mimogrede, Danska je bila prva država, ki je omogočala istospolnim partnerjem registracijo njihove zveze). Ena od njiju je imela sina. Ko je umrla (sin je bil takrat star 17 let), je sodišče dodelilo sina biološkemu očetu, kljub temu, da je praktično csla življenje živel z mamo in njeno partnerko. Pač ni bilo zakonske podlage, da bi partnerka zahtevala skrbništvo.

Mislim, da je ta primer dovolj močna brca za tiste, ki nameravajo imeti otroke, pa se še držijo v ozadju. Kako je z zvonenjem po toči pa že vsi vemo.

Aleš
 

1. Čibej, B: Da!, Mladina, 14. marec 1994.
2. Podatki so večinoma povzeti po knjigi Redefining Families, prof. dr. Adele Eskeles Gottfried in prof. dr. Alan W. Gottfried (urednika), Plenum Press, New York, 1994, ISBN 0-306-44559-X.
3. Glej še Meyer, C.L.: Legal, Psychological and Medical Considerations in Lesbian Parenting, Law and Sexuality: A Review of Lesbian and Gay Legal Issues, 2, 1992, 239-240.
4. Glej še
• Gonsiorek, J.; Weinrich, J. (urednika): Homosexuality: Research Implications for Public Policy, Sage Publications, 1992, 60-80.
• Newton, D.E.: Homosexual Behaviour and Child Molestation: A Review of the Evidence, Adolescence, 13, 1978, 29-43.
5. Groth, A.N.; Birnbaum, H.: Adult Sexual Orientation and Attraction to Underage Persons, Archives of Sexual Behaviour, 7(3), 1978, 175-181.
6. Glej še Patterson C.J.: Children of Lesbian and Gay Parents, Child Development, 63, 1025-1042 in Patterson C.J.: Sexual orientation and human development: An overview, Developmental Psychology, 31(1), 3-11.
7. Ernulf, K.E.; Innala, S.M.: Homosexuella maen och lesbiska kvinnor som foeraeldrar: En sammanfattnig av aktuell forskning, Nordisk Sexologi, 9(2), 65-74.