Izšla je nova, 21. številka revije Narobe. Narobe je z vami šesto leto. Z novo sezono predstavljamo nova kolumnista: Barbaro Rajgelj in Andreja Zavrla. Suzana Tratnik v novi sezoni postavlja i na piko. V novi številki ne spreglejte tudi naslednjih vsebin:

TEMA: In nomine deus – rekatolizacija vsega in vsakogar

INTERVJU: Dr. Ljubo Bavcon: [...]]]>

Izšla je nova, 21. številka revije Narobe. Narobe je z vami šesto leto. Z novo sezono predstavljamo nova kolumnista: Barbaro Rajgelj in Andreja Zavrla. Suzana Tratnik v novi sezoni postavlja i na piko. V novi številki ne spreglejte tudi naslednjih vsebin:

TEMA: In nomine deus – rekatolizacija vsega in vsakogar

INTERVJU: Dr. Ljubo Bavcon: O ceni demokracije & Zafire Vrba: Naslednji torek se bom ločil

IN ŠE … Homofobija na naši šoli? / Družinska skrivnost: moj otrok je gej/lezbijka / Trans: Operacija v osmih korakih / Te(r)orija Tončija Kuzmanića: 2012 – kva dogaja? / Knjiga: Brane Mozetič & Tatjana Greif / Film: Tomboy / Glasba: Jesus Christ Superstar / Komentarčka: Anamarija Šporčič & Jasna Magić / Turist: Košček gejevskih nebes na Mikonosu / In memoriam: Frenk Fidler (1943 – 2012)

… in še kup zanimivega branja.

Narobe vas čaka na spletu: http://www.narobe.si/stevilka-21/narobe-21-menu, v tiskani verziji pa na običajnih mestih: http://www.narobe.si/menu/narocanje.

Kaj vse še potrebuje LGBTQ populacija poleg zabav, delavnic, literarnih večerov, performansov, koncertov, filmskih projekcij, HIV preventive, športnih in drugih dogodkov? Vprašanje je refleksijsko in ob nastajanju [...]]]> ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany) vas vabi v sredo, 30.5.2012 ob 19.00 v klub Tiffany na delavnico – Neobstoječi programi za lezbijke, geje, bi, trans in queer osebe.

Kaj vse še potrebuje LGBTQ populacija poleg zabav, delavnic, literarnih večerov, performansov, koncertov, filmskih projekcij, HIV preventive, športnih in drugih dogodkov? Vprašanje je refleksijsko in ob nastajanju novih prostorov za LGBTQ populacijo aktualnejše kot kdajkoli prej.

Pogovarjale/i se bomo o manjkajočih programih na področju sociale, zdravja, kulture, politike, izobraževanja in zabave, ki bi jih poleg že obstoječih potrebovale in si želele lezbijke, geje, bi, trans, queer osebe nasploh in konkretno v času ekonomske krize ter negotovih razmer v družbi.
Upoštevale/i bomo potrebe, na katere so opozorile/i ljudje na sceni in tiste/i izven nje. Previharile/i bomo potrebno infrastrukturo in si ogledale/i izkušnje iz tujine.

Vabljene/i!

Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana – Urad za socialo.

SOMRAK BLEŠČAVIH SPREVRŽENCEV Volume 2 APOKALIPSA

Somrak bleščavih sprevržencev se po celoletni turneji po Alpha Centauri in klubskem kartelu v središču Mlečne steze ponovno vrača na Zemljo in sicer direktno v Klub Tiffany. Obogateni z novimi stvori in bitji se tokrat, pred prihajajočo apokalipso 2012, priklanjajo [...]]]> ŠKUC – Kulturni center Q in Teater Tiffany predstavljata

SOMRAK BLEŠČAVIH SPREVRŽENCEV
Volume 2
APOKALIPSA

Somrak bleščavih sprevržencev se po celoletni turneji po Alpha Centauri in klubskem kartelu v središču Mlečne steze ponovno vrača na Zemljo in sicer direktno v Klub Tiffany. Obogateni z novimi stvori in bitji se tokrat, pred prihajajočo apokalipso 2012, priklanjajo zemeljskemu občinstvu.

Somrak bleščavih sprevržencev je karneval, ki potuje po našem galaksiji in preseneča obiskovalce klubov od Xilgoba do vročega Merkurja. Doma iz velemesta Beznica, ki se nahaja na južni polobli Venere. V sodelovanju z zemeljskimi koreografi, intergalaktičnimi zombiji, ki se nepredvidljivo pojavijo v različnih časovnih obdobjih, večno mrtvimi princesami, bradatimi damami, Zemeljskim društvom vampirske superiornosti, posthumno in žarečo Marie Curie, Ljubljanskim gejevskim BDSM krožkom ter Teatrom Tiffany bodo po uspešni turneji svoj šov predstavili v Ljubljani.

Produkcija: ŠKUC – Teater Tiffany
Čas: četrtek, 31. maj 2011 ob 22h
Ponovitev: četrtek, 7. junij ob 21h

Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana in ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).

Tokrat bo v žarišču vsestranska ustvarjalka slovaškega rodu Stanislava Chrobákova Repar, ki od leta 2001 živi in ustvarja v Sloveniji. Doc. dr. Stanislava Chrobákova Repar je pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, literarna kritičarka in znanstvenica, urednica in [...]]]> Bralni krožek Anonymous Readers in Lezbično-feministična univerza vabita v petek, 25. maja 2012, ob 19.00 uri v klub Tiffany.

Tokrat bo v žarišču vsestranska ustvarjalka slovaškega rodu Stanislava Chrobákova Repar, ki od leta 2001 živi in ustvarja v Sloveniji. Doc. dr. Stanislava Chrobákova Repar je pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, literarna kritičarka in znanstvenica, urednica in založnica. Dela za revijo in založbo KUD Apokalipsa ter ureja zanimivo tematsko številko Gender Apokalipsa. Do sedaj njen opus obsega 7 pesniških, proznih in znanstvenih del, od katerih so bila leposlovna prevedena v več tujih jezikov. Prejela je nagrado Alexandra Matuške in nagrado Društva pisateljev Slovaške.

Pogovarjali se bomo o njenem avtobiografskem romanu Slovenka na kvadrat (2009), v katerem tematizira svojo migrantsko izkušnjo ter dokumentira odnos slovenske države in birokratskega aparata do tuje izobraženke. V romanu se odpira ves spekter raznoterih tem in diskurzov, ki jih uvajajo raznotere literarne, polliterarne in neliterarne zvrsti. S to tehniko Stanislava Chrobákova Repar prekoračuje literarnoteoretske definicije in zakone, ki so ji kot avtorici naloženi od zunaj. Z eksperimentiranjem jih preseže, pred bralci pa razprostre neujemljivost lastnega življenja in dela.

Knjigo preberite doma.

Bralni krožek bo vodila Vesna Lemaić.

Let’s read!

Dogodek je del projekta Knjižni molj.
Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana, Javna agencija za knjigo in ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).

POP NATION ponovno z vami!!!!

Tokrat s pridihom evrovizijskega patosa & ščepcem glamurja

& divje razuzdanosti

DJ DUki

Vstopnina/entrance: 0 eur < 24h > 3 eur / Flyer/Letak 3 eur < 24h > 5 eur / No Flyer/Brez letaka

// Jadry (Esterion) //

Warm up 4 Jadry by Nibeye

** Približuje se teden Parade ponosa, ki bo tokrat premierno potekal na novem prizorišču – v KUDU France Prešern, v soboto 26.5. Več na: https://www.facebook.com/events/134986979958880/ **

Pred nami [...]]]> V petek 25.5. vabljeni vsi ljubitelji/ce groovy house ritmov v Klub Monokel, na ogrevanje z našo odlično

// Jadry (Esterion) //

Warm up 4 Jadry by Nibeye

** Približuje se teden Parade ponosa, ki bo tokrat premierno potekal na novem prizorišču – v KUDU France Prešern, v soboto 26.5.
Več na: https://www.facebook.com/events/134986979958880/ **

Pred nami je vikend, ki ga ne smete zamuditi:)

Vstopnina/entrance:
0 eur < 24h > 3 eur / Flyer/Letak (print letaka lahko v ČB varjanti)
3 eur < 24h > 5 eur / No Flyer/Brez letaka

EVROVIZIJA V OPENU, AFTER V KUD-U NA OTVORITVENEM ŽURU PARADE

Vsi tisti, ki se ne morete upreti evrovizijski popevki in boste preskočili gledališko predstavo U cipelama mog roda, ki bo uvedla letošnji Teden Parade ponosa, vabljeni v Open na euro pop mjuzik vzdušje. Po njem pa na otvoritveni žur Tedna [...]]]> Sobota 26. 5. ob 21.00

EVROVIZIJA V OPENU, AFTER V KUD-U NA OTVORITVENEM ŽURU PARADE

Vsi tisti, ki se ne morete upreti evrovizijski popevki in boste preskočili gledališko predstavo U cipelama mog roda, ki bo uvedla letošnji Teden Parade ponosa, vabljeni v Open na euro pop mjuzik vzdušje. Po njem pa na otvoritveni žur Tedna parade ponosa v KUD France Prešeren, v katerega iz Opena pridete takorekoč v copatih (če boste zadeli zmagovalca letošnjega eurosonga celo zastonj, saj bomo podelili tri karte za Italo Disco Opening Party).

Vabita Open in Parada ponosa.

Ciril Bergles (1934) s sedemnajsto samostojno pesniško zbirko, Med angeli in vampirji, prinaša doslej najbolj neposredno pripoved o svojih erotično-ljubezenskih izkušnjah, ki se raztezajo od prvega prebujanja telesa prav do današnjih dni. Vsaka pesem ima svojo zgodovino, vsaka je obračun z drugim odnosom, drugim človekom, drugo izkušnjo, vse pa so obračun [...]]]> Novo v zbirki Lambda.

Ciril Bergles (1934) s sedemnajsto samostojno pesniško zbirko, Med angeli in vampirji, prinaša doslej najbolj neposredno pripoved o svojih erotično-ljubezenskih izkušnjah, ki se raztezajo od prvega prebujanja telesa prav do današnjih dni. Vsaka pesem ima svojo zgodovino, vsaka je obračun z drugim odnosom, drugim človekom, drugo izkušnjo, vse pa so obračun pesnika s seboj in svojo preteklostjo.
Iz nostalgije in spominov nastaja erotična in ljubezenska poezija, napisana s prostrano in presunljivo življenjsko izkušnjo ter s pronicljivo, živo pesniško izpovedno močjo, ki se melanholično ozira na nezanesljive trenutke sreče. Najprej je samota in potem ni ničesar, pravi pesnik, in nato, če že mora, pride ljubezen. Pride pa naj v telesu mladeniča – včasih angela, včasih vampirja, največkrat nekje vmes. A naj bo angel ali vampir, ljubezen je nemogoča: v iskanje izpolnitve so že vnaprej vpisani razočaranje, bolečina in minljivost. Ker ljubezen ne traja na stotine let, z njo torej ne gre varčevati; konec koncev se človek privadi tudi umetnosti izgubljanja. Od vseh zbledelih iluzij vendarle ostajajo pesmi, kratke pripovedi, ki jih ljubimci po pravilih gramatike želje in geometrije ljubezni sestavljajo v zmeraj nove zgodbe. In ne odnehajo. Kajti čeravno se angeli radi povampirijo, tudi vampirji včasih postanejo angelski; čeprav se ljubimo mnogokrat, se ljubimo premalo.
Andrej Zavrl

MOJE LJUBEZNI

Niso bili samo strastni objemi,
slina, vonji, vrtoglavica, poljubi
ali prijazna nespečnost odsotnosti.

Moje ljubezni so bile kratke zgodbe,
votek notranjih pripovedi,
ki sledijo vsakemu srečanju,
glosa, ki spremlja vsako slovo,
neizogibni popravek odvisnega stavka
in odmev, ki so ga nepremišljene
besede pustile v moji tišini.

Moje ljubezni so bile iskanje sreče,
izogibanje prihodnjih mračnih razočaranj,
ko se ljubljenje razblini v daljnem
od orgazma razžaljenem spominu.
Omogočale so mir v nemirnih plimovanjih,
da sem lahko kopičil zaklade,
ure in dneve praznikov luči, ki smo jih mladi
slavili z razkošnimi gostijami čutov.

NAJPREJ JE SAMOTA

Najprej je samota.
V srcu in središču duše:
to je bistveno, glavni dokaz, edina zanesljivost;
občutek, da te spremlja samo tvoje dihanje,
da boš vedno plesal le s svojo senco,
da si ta senca ti.
Tvoje srce, s svojim nemirnim drhtenjem,
se ne sme jeziti zaradi tvoje nenavadne usode;
pusti ga čakati brez trdnega upanja,
zakaj ljubezen je darilo, ki nekega dne pride
samo od sebe.
A najprej je samota
in ti si sam,
ti si sam s svojim izvirnim grehom
– sam s seboj –.
Morda nekega popoldneva,
morda enkrat proti večeru,
morda na neki ulici, v parku,
ali kjerkoli že,
se pojavi ljubezen,
nekaj se prižge v tebi, in tvoje telo
je pripravljeno na usodno eksplozijo,
postaneš drug, manj zagrenjen, srečnejši,
a ne pozabi,
zlasti potem,
ko pride ljubezen in te utrdi,
zakaj najprej in vedno je tvoja samota
in potem ničesar
in potem, če že mora priti, je ljubezen.

KLJUBOVANJE

Brez nog moje telo lahko še naprej ljubi
in moja duša odide s kraja, kjer živim,
brez mene;
ne, ne gre za simbol,
telo se prilagodi svoji strasti,
in strast telesu,
ki je izgubilo del samega sebe,
in še naprej živi celovito,
brez skrivnostne nepoškodovanosti.
Za smrt imam prijazen pogled
in nasmeh,
sem lastnik prijateljevih nežnosti
in tihega utripa hrepenečega srca.
Za smrt imam bolečino v nogah,
ki jih nimam,
bolečino, tako resnično,
kot je smrt sama,
in neizmerne želje po nežnosti,
vročih poljubih,
vztrajno skrbim,
da ne bi pozabil nenavadnega imena drevesa,
h kateremu sem se zatekal, ko me je brezup
potiskal na rob prepada,
da bi spet dihal izgubljen vonj otroštva,
da bi znova slišal nekatere pesmi,
ki sem jih že skoraj pozabil,
da bi spet božal našega psa,
da bi mi včasih že navsezgodaj
zazvonil telefon,
in da bi lahko do konca odigral
to zapleteno igro življenja.

V SPONAH STRAHU

S kakšno vztrajnostjo me je nekega dne
začelo nagovarjati telo za tiste nenavadne užitke,
za nemogočo ljubezen, mene, ki sem s toplim
dihom že spodbujal mlade poganjke
k brstenju in raziskoval sumljive sence.
Hudo nemiren sem se spraševal:
Odkod tisti okus po soli na mojih ustnicah?
Odkod tista tesnoba, ki me dela nemirnega?
Hrepenenje je postalo neustavljivo.
Potem sem spoznal njegov obris: strah je bil,
tisti strah, ki prežene splašenega srnjaka
iz varnega zavetja.
In sem klical ljubezen, njene bojne čete,
njen zapeljivi nasmeh, njen drhteči glas,
ki ga razkriva želja po ljubljenju v večernem
mraku, njene bojne ladje,
ki zanesljivo brazdajo vode nakodranega
srebrnega zrcala. In sem sklenil:
Ljubil se bom s tem strahom,
spremenil ga bom v ljubko telo mladeniča,
vstopil vanj in ga prisilil k strastnemu vzdihovanju.
Hočem ga golega, vdanega, vznemirljivega,
preznojenega, golobradega …
Hočem praznik telesa z razgretim dihom
vsiljivca, ki mi orosi lica.
Naj ustnice dokažejo svojo čutnost
in se ponujajo in prosijo za moč v svoji nemoči.
Vstopiti in izstopiti.
Biti zunaj in znotraj.
Dajati in strastno jemati.
In naj bo pravi mir vojna.
In osvoboditi svojo dušo ujetnico
s kriki užitka v drobovju telesa.

»Iz kakšne snovi sem?« se sprašuje glavna junakinja Leona, pod vtisom močne čutne privlačnosti v bližini svoje prijateljice. Roman Kozja šminka (1997) pesnice in pisateljice Agáthe Gordon postavi bralca v 80. leta na Madžarskem, v okolje, ki mu vladajo ozke družbene norme in tradicija moške prevlade. V tesnih sobah kolegija v [...]]]> Novo v zbirki Lambda.

»Iz kakšne snovi sem?« se sprašuje glavna junakinja Leona, pod vtisom močne čutne privlačnosti v bližini svoje prijateljice. Roman Kozja šminka (1997) pesnice in pisateljice Agáthe Gordon postavi bralca v 80. leta na Madžarskem, v okolje, ki mu vladajo ozke družbene norme in tradicija moške prevlade. V tesnih sobah kolegija v študijskem mestu, potem v vaškem okolju se odvija intimno življenje deklet, ki ga zaznamujejo ljubosumnost in sram, bolečina, hrepenenje in strast. V najbolj skritih kotičkih njihovih duš se porajajo in zapletajo najgloblja čustva, medtem ko zunanji svet označujeta neobčutljivost in nepripravljenost razumeti. Vendar čustva in erotične želje vedno znova zdrobijo vse okvire. A najprej si je treba odgovoriti na vprašanje o identiteti – tudi Leona, ki razočarana v ljubezni do dekleta doživi psihični zlom. Znajde se v psihiatrični bolnišnici, nazadnje pa vendarle odkrije v sebi moč, ki »žrtvi omogoča, da se prelevi v plenilca«.

Roman odlikujeta neposrednost in sugestivnost pripovedi o lezbični ljubezni. V tem smislu je pionirsko delo na Madžarskem in je ne glede na svoj lirski značaj vzbudil v tamkajšnjem družbenem in literarnem življenju velik vihar. V povezavi z njim so posneli celo dokumentarec z naslovom Romanje v deželo Kozje šminke. Avtorica je tudi ena od ustanoviteljic priljubljenega programa Literarna centrifuga, foruma za ženske avtorice in kritičarke, voditeljica radijskih oddaj in sourednica antologije o ženski seksualnosti ter publikacije Ženske na Madžarskem.

Prevajalka Marjanca Mihelič prevaja iz madžarskega jezika v slovenščino. Prevedla je več vidnejših del madžarske književnosti, kot so: Hrabalova knjiga Pétra Esterházyja, Šola na meji Géza Ottlika, Dobiti žensko Lászla Darvasija, Neron, krvavi pesnik Dezsőja Kosztolányija in O nebeški in zemeljski ljubezni Pétra Nádasa.

/ odlomek /

X.

tudi me smo se premaknile malo naprej čeprav bi raje ostala in v sproščenem in tihem lebdenju opazovala strička Zorra a me je Emese ki se je med potovanjem nekako priklopila k meni me pogosto motila in dolgočasila čeprav sva se prej poznali samo na videz in se nisva nikoli pogovarjali ne glede na to da sva imeli v višji šoli nekaj skupnih predavanj tudi zdaj klicala in priganjala naj grem že proč od gospoda umetnika kot bi bil kužen ker se je spomnila vsega kar so imeli povedati o tem človeku

Emese je prišlo kot nalašč da lahko pripoveduje o svojih spoznanjih povezanih s homoseksualnostjo do katerih je prišla v družbi svoje sostanovalke iz Studena čeprav sta okuženki bivali k sreči za drugimi vrati ki so vodila iz skupne učilnice vendar pred Emesinimi ostrimi očmi njuno razmerje ni moglo ostati skrito čeprav ga onidve niti nista poskušali pretvarjati v nekaj salonskega ker sta menili da presojanje o nedolžnosti vključuje tudi njiju a ju ni vključevalo

še zlasti pa ju ni vključevala Emese ki ju je pozorno opazovala s presenetljivo empatijo in opazila da ne gre za običajno pričkanje med dvema prijateljicama ko se je nekega večera Biba vrnila iz mesta domov brez Izolde ki je prišla šele ponoči čemur je sledil teden trpljenja ko je bila Biba mrka in hladna Izolda pa jo je vztrajno in obupano mirila potem sta bili spet srečni

Emese žal ni videla sprave je pa takoj začutila balzamirano ozračje pozneje pa videla da to kar je izžarevalo iz Izoldinega pogleda Bibe ni običajno prijateljsko kratkočasenje ampak močno in neposnemljivo oboževanje in je za koketnim obnašanjem prijateljice verjetno celo prej kot Izolda ki ji je bilo namenjeno začutila zadušeno in dražljivo poželenje ali celo prej kot sama Biba in se je torej to čustvovanje ozavestilo samo v Emesejini glavi ki mu je tudi dala ime ter vest o tem da sta Izolda in Biba buzarantki razširila po vsej visoki šoli onidve pa sta se temu samo smejali in se še bolj odmaknili od drugih da ju ne bi merili s pogledi čez nekaj časa pa še brez razumnega razloga in z veliko bolečine druga od druge

verjela sem Emese ki je v skupni učilnici nenehno pletla pulover za svojega azijskega prijatelja saj so njene drobne oči na pravilnem punčkastem obrazu opazile presenetljivo veliko vsega kadar sem le mogla sem jo vsa vznemirjena povpraševala o zgodbi strička Zorra a je besedo vedno obrnila na svoje sostanovalke ki jih nisem poznala niti na videz pa čeprav sem si čas v šoli krajšala tako da sem zelo pozorno opazovala vse okoli sebe vendar nisem opazila nikogar ki bi bil videti kot dekle na ilustraciji gesla lezbijka v starem leksikonu na katero me je opozoril Lala v čitalnici velike studenske knjižnice nekega modrega zimskega popoldneva polnega svetlobe in se pri tem izdatno zabaval

ilustracija je prikazovala frivolno žensko v temni obleki s kravato na pentljo in sprehajalno palico kot vrano z dreves za velikimi okni ki ji je risar pozabil narisati rep in kremplje še celo jaz nisem bila podobna liku na risbi kljub Lalovim zlobnim prišepetavanjem in bi z veseljem priklopila edino k vranam ki so čepele v vse temnejših krošnjah toda razen sebe nisem poznala nikogar podobnega

zaman sem preiskovala obraze tako da sem morala zdaj v tej aziji in tem zimskem kopališču izvedeti da se doma pred mojim nosim ljubita dve dekleti ki sta po Emesinem mnenju nedvomno javno in zavestno lezbijki le da Emese ni predpostavljala da natanko tega kar ona vidi onidve sploh ne vidita niti ne želita vzeti resno in se osvoboditi ampak to zakopati v sebi potem pa v grozi in z bolečino v želodcu še leta poslušati lastni pritajeni cvilež

moje zanimanje je verjetno tako zelo stopnjevalo prav pretirano plaho in pritajeno raziskovanje potem ko sem se vrnila z velikega potovanja v Studeno in sem enkrat samkrat a po večtedenskem pripravljanju obiskala Emese v njeni sobi v kolegiju s prošnjo da mi posodi neke zapiske

na drugi strani učilnice kjer je bil vhod v drugo sobo je res sedelo koščeno in mišičasto dekle z očmi ikone a je kar trajalo da sem si razjasnila da to ni niti Izolda niti Biba kajti jaz sem želela videti njiju in ju nazadnje tudi videla v tem dekletu v njeni samoti ki je lebdela okoli nje v njeni majavi hoji z zateglim ritmom v katerem sem se naslajala saj sem v svojem tihem spremstvu z užitkom spremljala njene posebne navade bila kot opeka v zidu sopihajoče in bobneče športne dvorane v kateri sem vse pogosteje posedala ker je neprava Izolda v rdečih copatih tukaj strastno trenirala igre z žogo pogosto je tudi drsala ali se prikazala na strokovnih večerih in v razigranih družbah kjer sem previdno in neusmiljeno iskala samo še njo in iz njenih pogledov ter obrazne igre kartografirala njeno navezanost na sovrstnice

tako si oprezovala tudi za mano kajne Leona – je nežno in razumevajoče rekla Ráhel a sem glede na to kako je razpotegnila ustnice v polnasmeh čutila da jo je to prepoznanje malce zaskelelo ker je bilo podobno občutku ob prepoznanju podarjenega šala na tujem vratu in je počasi drsala pred mano semtertja ob robu drsališča in sem si tudi že jaz nataknila sposojene drsalke ter sedela v snegu strmeč kako lahkotno je njeno gibanje kot občutki na bleščečih konicah rahlih drsljajev

s hitrostjo zvoka so se vrteli za njo drsalci in drsalke na poledenelem jezeru na katerem sem včasih kot v modrem madežu za hip ugledala dekle na katero sem maloprej usmerila Ráhelino pozornost ki je oddrsalo mimo a sem bila morda preveč zbegana od nenadnega prebliska prizora

s težavo sem se dvignila na noge in stala negotovo na drsalkah trenutek preden sem telebnila nazaj na sneg

ne upam si začeti – sem drgetajoč od mraza vpila Ráhel in si začela razvezovati drsalke

OVČICE OBLAČIJO NOGE HRIBA
NJEGOV PAS OBDAJA POKOPALIŠČE
DVA IGLAVCA V MEGLICI STREHE.
LEŽALA SEM: MAJHNA SMRT TRAVE
TODA TRI SRNE ME ŠE OPAZIJO
PIVKAJOČ ME VPRAŠA ENA OD NJIH
IN JAZ JI PIVKAJOČ ODGOVORIM –
PRIZOR V KATEREGA SE VMEŠA BEVSKANJE
DA ODREVENI KOT NAPAKA V SLIKI
PREPODI RAZŽENE LAŽNA SRNA
ČREDA DOKLER SE POMIKA DALJE
SE NENEHNO UREJA IN POPRAVLJA

XI.

na visoki šoli sem iz vrveža svobodnih in po ljubezenskih zvezah koprnečih deklet po znanstvenem postopku izbrala Ráhel ker me je moj leksikon opremil z na pogled oprijemljivimi namigi o posebnem nagnjenju dvojčkov do istega spola zaradi česar sem si tako močno zamišljala Ráhel in sebe potem ko se je izkazalo da ima sestro dvojčico

čeprav sem hotela biti zelo gotova vendar nisem mogla upoštevati drobne omejitve leksikona saj bi potem ostala brez upanja in sicer da se je navedba nanašala na enojajčne dvojčke in še to prej na dvojčke moškega spola pa še ti so potolkli nedvojčke samo za nekaj odstotkov kar je bilo razvidno tudi iz dokumentacije ki je zajela širši krog populacije dvojčkov

lahko bi vzburila svoj skrbno uspavani sum v verodostojnost znanstvenega pristopa in v leksikografsko poznavanje zadnje lezbijke po katerem je tipični kompleks homoseksualne ženske kompleks zaprtih vrat ki pripoveduje o tem da ima takšna oseba zavore pri odpiranju zaprtih vrat in stopanju skoznja saj raje okleva pred njimi otrpne se obrne če ni sama pa porine naprej družabnika

Ráhel je bila na primer zelo primerna za pošiljanje naprej ker je pogumno in zvedavo vsepovsod in brez obotavljanja rinila svoj nos

nekega večera ko sem posedala z mokrimi lasmi na taborski postelji in se umivanje las in urejanje nahrbtnikov še ni pomešalo s pretirano zavzetim pripravljanjem brucev na večerno tekmovanje ki so ga prirejali polbožanski visokošolci kot neke vrste spoznavni večer je prineslo v našo sobo Ráhel

po glasnem trkanju je takoj odprla vrata in s sivkasto vijoličaste ovojnice s prhutajočo jato ptic prebrala moje ime in sem jaz komaj iztisnila glas iz sebe saj sem lahko takšno ovojnico dobila samo od Sarolte ki je bila že priljubljena medicinka in mi ni nikoli pisala pa čeprav sem ji ovojnice pri slovesu zaman podarila skupaj s svojo pisemsko mapo za dopisovanje ki sem jo izmoledovala od Lala

ali je tudi pisemski list takšen? – je bila Ráhel radovedna da so začela vsa dekleta ki so vrvela v vznemirjenem delu sobe namenjenem za oblačilnico zijati vame skozi meglo premešanih vonjav v veliki večposteljni sobi jaz pa sem samo sedla na svojo majico z mokrimi lasmi od katerih je kapljalo poleg še zmečkane srajce in Ráhel malo prisiljeno odvrnila hvala potem ko mi je pojasnila da jo je vratar poslal okoli s pismom ki mu je še ostalo na grbi

k sreči je eno od deklet ki so čakale v vrsti za likalno desko preusmerilo pozornost s pisemskega papirja ker je moralo vprašati Ráhel ali je ni videla že v neki drugi visoki šoli v nekem drugem mestu in sem skoraj preslišala odgovor v takšni zadregi sem bila in zmedena zaradi pisma

videla si mojo sestro dvojčico – je prepoznala njeno zmoto odločno in veselo Ráhel jaz pa si je nisem upala vprašati ali sta enojajčni dvojčici in od takrat so bile najine zadeve že odločene

v nekaj dneh je tudi Ráhel začutila da je tarča moje pozornosti in izbranka mojega plahega a vztrajnega dvorjenja ki je čez nekaj mesecev zbralo pogum da je reklo bobu bob nekega večera ki se je končal z nikotinsko zastrupitvijo potem ko sem jo povabila na večerjo na edino mesto kjer se je bilo mogoče umakniti v široke separeje zakrite z zavesami v neki kleti na zaupne pogovore rezervirala sem takšen separe in se ob najinem prihodu pretvarjala da je naključno prost češ kaj pa naj se pogovarjata dekleti v separeju česar se ne bi mogli za običajno mizo gostišča a je bilo tu bolje pokadili sva celo škatlo cigaret čeprav nobena od naju še ni zares kadila in končno me je Ráhel zelo prijazno in obzirno vprašala

ti si pa v dekleta kajne – čeprav je to že davno vedela kot tudi to da sem zdaj v njo kar se ji je zdelo tako zanimivo kot čudno

ampak saj ni v tem nič zoprno groznega ali neokusnega – me je pomirila

seveda ne tako pa vendar te zato tudi jaz ljubim je rekla s čimer sem bila videti popolnoma zadovoljna in res sem ji bila zelo hvaležna in sem jo imela zelo rada zaradi tega ker je hotela razkrinkati moje male prozorne trike šele zdaj ko je znala na to tudi odgovoriti čeprav ne čisto tako kot sem si želela pa vendar ne odklonilno ampak sprejemajoče in ta zaupnost nama je zelo dobro dela čeprav sva o tem ponovno govorili šele čez nekaj mesecev ko so za konec tedna iz svojih sob vsi nekam odšli jaz in ona pa sva ostali tam pozneje takšne prilike nisva doživeli nikoli več

rdečeoki plišasti zajček z zelenim predpasničkom a veselega in razposajenega pogleda je sedel na njeni postelji potem pa mi ga je položila v naročje ker je bil ravno tega dne moj god in me je spraševala o dekletih toda ni bila samo Sarolta

si jo poljubila? – me je vprašala in preden sem lahko odprla usta je predrzen zajec žalostno stresel z glavo

ampak bi jo pa rada? – me je presenečena nadlegovala naprej z vprašanji in spet je zajec odgovoril namesto mene in odločno ter zagreto pokimal na naslednje vprašanje pa tudi on ni mogel odgovoriti zato so ostali tudi zelo odločni sklepi vsaj s stališča skladnje vprašanje vendar nežno in zašepetano kajti Ráhel je jasno čutila mojo izstradanost po vsaj enem dotiku tudi zato ker sem se tako očitno vzdrževala splošno sprejetih kretenj med prijateljicami

vstala je in šla po kozarec vode k skupni umivalnici kjer je pred zrcalom gorela luč zajčka sem posadila zraven sebe in strmela v Ráhel dokler nazadnje nisem stopila za njo se ustavila za njo in čakala da se obrne z ničimer se je nisem dotikala niti z eno samo volneno nitjo iz svojega puloverja in videla kako se mi iz ogledala porogljivo smehlja potem pa se je zresnjena in zaprtih oči počasi obrnila proti meni

KOT SO PO KRETNICAH TIRNICE SMERI
TAKO SE PRESTAVI NEBESNO TELO
ZA NOV DOTIK
IN SKLONI BLIŽE K DRUGEMU
DOKLER BOLIJO REBRA IN DELUJE SRCE
KOT NAVITO IN ZAPUŠČENO DRDRANJE
MED ŽELEZNIŠKIMI TRAMOVI

LEPA ANA KOLO VODI.

Dan mladosti je bil v času SFRJ praznik jugoslovanske mladine. CK SKOJ je 25. maj določil za dan, ko se je praznoval rojstni dan takratnega predsednika države Josipa Broza Tita in ga poimenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve, [...]]]> Cafe Open, open.si
Petek 25. 5. od 18.00

LEPA ANA KOLO VODI.

Dan mladosti je bil v času SFRJ praznik jugoslovanske mladine. CK SKOJ je 25. maj določil za dan, ko se je praznoval rojstni dan takratnega predsednika države Josipa Broza Tita in ga poimenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve, proslave v šolah, kjer se je prepevalo in recitiralo. (Wikipedia)

Dan mladosti je tudi v času Ultrakapitalistične republike Janšoslavije praznik mladine. Le da z dnevom mladosti tokrat začnemo zvečer in ne nosimo štafete, ampak plešemo kolo:

- glasba: od 18.00 pionirsko pozibavanje ob jugo klasiki, ob 20.30 za mešalno mizo premierna predstava Ane, ki bo kolo vodila do odhoda na Metelkovo,

- welcome drink: nekaj takratkega, v smislu travarice ali česa podobnega,

- hrana : doma pečena krompiruša in sirnica,

- akcija: bolnca for ever (če ne verjameš, glej spodnji posnetek).

http://www.youtube.com/watch?v=51ttSaPcCMY&feature=player_embedded