recenzije, Stripburger št.
Luís HENRIQUES,
José FEITOR: Babinski, o
Salteador de Praga, Imprensa
Canalha /
Chili Com Carne,
Cascais, 2007; 80 strani, portugalščina in angleščina
»Babinski
je
bil
(…) nekoč slavni praški ropar in morilec. Dolga leta je opravljal
svoj grozni poklic, ne da bi kdo kaj opazil. Nazadnje pa so v
nekaterih družinah le postali pozorni, kako da je sedaj ta, nato
drugi član družine izostal od kosila in se ni nikoli več prikazal.
Čeprav v začetku niso nič rekli, ker je stvar imela pravzaprav
tudi svoje dobre strani, saj je bilo treba manj skuhati, pa vendar
niso smeli spregledati, da bi zaradi tega utegnil trpeti njihov ugled
v družbi in bi s tem prišli okolici v
zobe.« Tako zgodbo o Babinskem pripoveduje Cvak v praški judovski
beznici Pri starem Ungveltu,
prizorišču fantastičnega romana Golem
(1915) Gustava Meyrinka. Portugalska ilustratorja Luís
Henriques in José Feitor sta zgodbo o Babinskem strnila v
istoimensko dvojezično slikanico, ki je lani izšla pri portugalskih
založbah Imprensa Canalha in Chili Com Carne. Na osemdesetih
črno-belih straneh in panoramskih ilustracijah sta ohranila in
ponovno dala slutiti zatohlost mrzlih praških juter, v katerih so se
beznice spraznile, neprespan pogled pa je na ulici oplazil
skrivnostno črno postavo, ki je hušknila v meglo. Privid? Človek
pošast Golem je po judovski legendi viden samo takrat, ko se obeta
nasilje; a če je avstrijski pisatelj, prevajalec, mistik in bankir
Gustav Meyrink v mit o Golemu vpel slutnjo o protižidovski gonji
nacistov, sta Luís Henriques in José Feitor nanj
prislonila
individualno nasilje morilca Babinskega. Portugalska avtorja usodo
»lirično razpoloženega« morilca in kasneje
»zglednega«
zapornika izrišeta na ozadju opustelih ulic, parkov, zabavišč v
noči; puščobnih predmestij; mehkih gričev v okolici Prage, kjer
Babinski na grobovih svojih žrtev goji geranije; končno tudi v
izložbenih oknih svečarjev, ki otrokom in sorodnikom morilčevih
žrtev uspešno prodajajo voščene figure Babinskega vse do njegove
smrti, ko gosposka prepove prodajo »pohujšljivih kipcev« in
tako
malce pozno ustreže Babinskemu, ki je menil, da je skrajno
nedostojno, če človeku nenehno postavljajo pred oči napake njegove
mladosti … (TH)
|