recenzije, Stripburger št.

Luís HENRIQUES, José FEITOR: Babinski, o Salteador de Praga, Imprensa Canalha / Chili Com Carne, Cascais, 2007; 80 strani, portugalščina in angleščina

»Babinski je bil (…) nekoč slavni praški ropar in morilec. Dolga leta je opravljal svoj grozni poklic, ne da bi kdo kaj opazil. Nazadnje pa so v nekaterih družinah le postali pozorni, kako da je sedaj ta, nato drugi član družine izostal od kosila in se ni nikoli več prikazal. Čeprav v začetku niso nič rekli, ker je stvar imela pravzaprav tudi svoje dobre strani, saj je bilo treba manj skuhati, pa vendar niso smeli spregledati, da bi zaradi tega utegnil trpeti njihov ugled v družbi in bi s tem prišli okolici v zobe.« Tako zgodbo o Babinskem pripoveduje Cvak v praški judovski beznici Pri starem Ungveltu, prizorišču fantastičnega romana Golem (1915) Gustava Meyrinka. Portugalska ilustratorja Luís Henriques in José Feitor sta zgodbo o Babinskem strnila v istoimensko dvojezično slikanico, ki je lani izšla pri portugalskih založbah Imprensa Canalha in Chili Com Carne. Na osemdesetih črno-belih straneh in panoramskih ilustracijah sta ohranila in ponovno dala slutiti zatohlost mrzlih praških juter, v katerih so se beznice spraznile, neprespan pogled pa je na ulici oplazil skrivnostno črno postavo, ki je hušknila v meglo. Privid? Človek pošast Golem je po judovski legendi viden samo takrat, ko se obeta nasilje; a če je avstrijski pisatelj, prevajalec, mistik in bankir Gustav Meyrink v mit o Golemu vpel slutnjo o protižidovski gonji nacistov, sta Luís Henriques in José Feitor nanj prislonila individualno nasilje morilca Babinskega. Portugalska avtorja usodo »lirično razpoloženega« morilca in kasneje »zglednega« zapornika izrišeta na ozadju opustelih ulic, parkov, zabavišč v noči; puščobnih predmestij; mehkih gričev v okolici Prage, kjer Babinski na grobovih svojih žrtev goji geranije; končno tudi v izložbenih oknih svečarjev, ki otrokom in sorodnikom morilčevih žrtev uspešno prodajajo voščene figure Babinskega vse do njegove smrti, ko gosposka prepove prodajo »pohujšljivih kipcev« in tako malce pozno ustreže Babinskemu, ki je menil, da je skrajno nedostojno, če človeku nenehno postavljajo pred oči napake njegove mladosti … (TH)