recenzije, Stripburger št.
DARKO
MACAN: DnevniQ, Biblioteka Q - sedma knjiga,Mentor, Zageb, 2009; 164 strani, hrvaščina
Darko Macan je človek, ki me vedno
preseneča! Od prvega najinega pogovora, ko me je prepričeval, da
je žanrski strip edini pravi strip, da on in njemu podobni ne znajo
risati takšnih stripov, da je napačen človek na napačnem mestu
(arheolog, ki poskuša preživeti kot stripovski avtor, itd.) in da
je avtorski strip ponesrečeno dete stripa, je minilo že več kot
deset let. In s svojim lucidnim in analitičnim umom me je dejansko
prepričal v večino svojih argumentov! Čeprav se mi je zdel
preskromen glede na vse svoje talente, ki jih je do zdaj pokazal –
od odličnih risb (Borovnica) do scenarijev (Mister Mačak, Mali Guj
i njegov Zmuj, Svebor in Plamena). Verjel sem mu, da je tako
samokritičen in obrtniško dosleden, da ga umetniško
eksperimentiranje v stripu ne bo nikoli moglo pogoltniti v svojo
intelektualistično temačnost, prepolno egocentrizma, vzvišenih
resnic in avantgardnih likovnih pristopov. No, priznam, da me je zelo
prebrisano na…il. Izšel je »dnevniQ«, v katerem je Macan
izumil
žanr »dnevniškega stripa«, torej stripa, ki ga je risal v
obliki
enostranskih zgodbic – dnevnih vtisov. Ti so enkrat samo skice,
drugič strani, ki po svoji jedrnati vsebini spominjajo na pasice v
časopisu.
Presenečen sem spoznal, da je še z zadnjimi konci nohtov
ohranil svojo zvestobo žanru, obenem pa se je prepustil spontani
skici, preko katere se nam predstavlja del Macanovega prikritega
spogledovanja z eksperimentiranjem, ki je bilo do sedaj dobro skrita
in varovana skrivnost. Sproščena in neobremenjena risba je na
trenutke tako sveža in nepredvidljivo dobra, da si je celo sam avtor
na naslovnici dal zapisati, kako je to »njegov najbolje narisani
(album)*, do zdaj«. Evo, Darko zopet si me prepričal!! Risba je
skiciozna (kot se za stripovski dnevnik spodobi), narejena kot hiter
vtis/zapis dneva, in beleži tako Macanovo poigravanje s formo stripa
in skicirke, kot tudi njegovo intimo. Čeprav se lahko na začetku
ustrašimo nekaterih strani, ki se predvidljivo ukvarjajo s čisto
formo stripa, je to samo začetno ogrevanje, kateremu sledi resnično
briljantna serija avtobiografskih zapisov monologov znancev,
hedonističnih izpadov avtorja, krutost in bizarnost višje sile,
vpliv sončne nedelje na razpoloženje, dvoboji v tipkanju z
računalnikom, epske bitke s komarjem, lepota splakovanja iztrebkov
in nabiranja ušesnega masla ter paleta stresnih dogodkov iz
življenja avtorja, ki se preživlja kot urednik, scenarist, pisatelj
in stripar. »dnevniQ« je nastajal približno pet mesecev
(dokler mu
ni zmanjkalo strani v skicirki) in nam zapustil nekaj resnično
originalnih cvetk, ki bi jim še bolj detajlen recenzentski opis
odvzel vso stripovsko širino. Definitivno najboljši Macan do zdaj!
(KOCO)
*dodal recenzent |