recenzije, Stripburger št.

DARKO MACAN: DnevniQ, Biblioteka Q - sedma knjiga,Mentor, Zageb, 2009; 164 strani, hrvaščina

 Darko Macan je človek, ki me vedno preseneča! Od prvega najinega pogovora, ko me je prepričeval, da je žanrski strip edini pravi strip, da on in njemu podobni ne znajo risati takšnih stripov, da je napačen človek na napačnem mestu (arheolog, ki poskuša preživeti kot stripovski avtor, itd.) in da je avtorski strip ponesrečeno dete stripa, je minilo že več kot deset let. In s svojim lucidnim in analitičnim umom me je dejansko prepričal v večino svojih argumentov! Čeprav se mi je zdel preskromen glede na vse svoje talente, ki jih je do zdaj pokazal – od odličnih risb (Borovnica) do scenarijev (Mister Mačak, Mali Guj i njegov Zmuj, Svebor in Plamena). Verjel sem mu, da je tako samokritičen in obrtniško dosleden, da ga umetniško eksperimentiranje v stripu ne bo nikoli moglo pogoltniti v svojo intelektualistično temačnost, prepolno egocentrizma, vzvišenih resnic in avantgardnih likovnih pristopov. No, priznam, da me je zelo prebrisano na…il. Izšel je »dnevniQ«, v katerem je Macan izumil žanr »dnevniškega stripa«, torej stripa, ki ga je risal v obliki enostranskih zgodbic – dnevnih vtisov. Ti so enkrat samo skice, drugič strani, ki po svoji jedrnati vsebini spominjajo na pasice v časopisu.

Presenečen sem spoznal, da je še z zadnjimi konci nohtov ohranil svojo zvestobo žanru, obenem pa se je prepustil spontani skici, preko katere se nam predstavlja del Macanovega prikritega spogledovanja z eksperimentiranjem, ki je bilo do sedaj dobro skrita in varovana skrivnost. Sproščena in neobremenjena risba je na trenutke tako sveža in nepredvidljivo dobra, da si je celo sam avtor na naslovnici dal zapisati, kako je to »njegov najbolje narisani (album)*, do zdaj«. Evo, Darko zopet si me prepričal!! Risba je skiciozna (kot se za stripovski dnevnik spodobi), narejena kot hiter vtis/zapis dneva, in beleži tako Macanovo poigravanje s formo stripa in skicirke, kot tudi njegovo intimo. Čeprav se lahko na začetku ustrašimo nekaterih strani, ki se predvidljivo ukvarjajo s čisto formo stripa, je to samo začetno ogrevanje, kateremu sledi resnično briljantna serija avtobiografskih zapisov monologov znancev, hedonističnih izpadov avtorja, krutost in bizarnost višje sile, vpliv sončne nedelje na razpoloženje, dvoboji v tipkanju z računalnikom, epske bitke s komarjem, lepota splakovanja iztrebkov in nabiranja ušesnega masla ter paleta stresnih dogodkov iz življenja avtorja, ki se preživlja kot urednik, scenarist, pisatelj in stripar. »dnevniQ« je nastajal približno pet mesecev (dokler mu ni zmanjkalo strani v skicirki) in nam zapustil nekaj resnično originalnih cvetk, ki bi jim še bolj detajlen recenzentski opis odvzel vso stripovsko širino. Definitivno najboljši Macan do zdaj! (KOCO)
*dodal recenzent