recenzije, Stripburger št.

MALIN BILLER: Du vet att du vill!, Egmont Kärnan, 2008; 96 strani, švedščina

Ko bi vsaj poznala filozofijo dobre pasice. Gre za tako osnovno obliko. Čisto in preprosto. Eno samo okence, ki vas nasmeji ali pa se ob njem vsaj namuznete. Prostor za satiro in politično opazko. Tako preprosto, a tako zahtevno; na eni strani prostorska in časovna stiska, na drugi velika pričakovanja.

Malin Biller prihaja iz vrst nove generacije švedskih profesionalnih striparjev in predstavlja redke izbrance, ki se s svojim delom dejansko lahko preživljajo. Bralci Stripburgerja jo poznajo po osebnih, provokativnih, umazanih, norčavih in seveda zabavnih stripih, ki jih imenuje "avtobiografska fantazija", à la Me and My Pussy in Working Class Hero. A sumim, da se preživlja s svojimi pripravnimi, bliskovitimi in hitro dostavljivimi pasicami, ki jih razpošilja dnevnim časopisom po vsej podolgovati deželi. Du vet att du vill! je zbirka njenih najboljših od leta 2005. V njih je sicer manj Malin same, zato pa kar pokajo od vsakdanjih čudakov, osamljenih sprevržencev, absurdnih zaključkov, govorečih živali in podobnega. Manj navdahnjene šale so reciklaže klasičnih tematik kot so Klu Klux Klan, homoseksualnost in Adolf Hitler. A če damo na stran takšne klišeje, nam še vedno ostane obilica zasoljene, surove billerske zabave s politično satiro kot njenim prepoznavnim znakom. (»Ženska nikoli ne more biti presuha. In končno je tudi dosegla svojo sanjsko težo. Da! Nič kilogramov!!!«) In kaj potem, če je kakovost njenih šal nekoliko majava? Pri pasicah v dnevnem časopisju moramo najti svojega favorita, ga izrezati in prilepiti na hladilnik ali pa ga pokazati kolegom v službi.* In res imam raje Malinin sprevrženi um kot nepregledno množico šaljivcev na temo homoseksualnosti, rasizma in vere. Kajti na koncu se vedno postavi v bran zgubam, vsem vrstam izprijenosti pa izkaže ljubezen, ki si jo tudi zaslužijo. Zato se drži svojega rednega dela, Malin, a nikar ne pozabi na daljše, bolj sočne in osebne zgodbe. Za popoln užitek zahtevam veliko več kot zabavno straniščno literaturo. (Anna Ehrlemark)