recenzije, Stripburger št.

ANDREJA KOCJAN: Mikser (Stripi 2000-2006), Društvo Apokalipsa, Ljubljana, 2008, brez paginacije, slovenščina/angleščina

Andrejo Kocjan, takrat Kladnik, sem prvič opazila v Zofi. Revija je pred osmimi leti na zadnjih straneh objavljala ilustrirano »(na)porno branje« – pornografske kratke zgodbe domačih avtorjev in avtoric. Očitno je bilo, da praskank, ki so ilustrirale zgodbo, ni izdelal izkušen risar, vendar se je neotesanost Andrejinih ilustracij povsem prilegala namenu: na podobah sta se moški in ženska ljubila s strastjo in z veseljem, še najbolj značilnim za upodobitve z antičnih vaz. Ko sem na njeno delo naletela drugič, menda ravno v Stripburgerju, me je presenetila s povsem novim slogom in vsebino. Pankerska estetika njenih celostranskih stripov je preprosto risbo podprla z abstraktnimi ozadji, največkrat časopisnimi izrezki, in izrazito poudarjenimi robovi, skozi katere sem (kot skozi očala z veliko dioptrijo) pogledala naravnost v Andrejine strahove in sanje. Žensko v njenih stripih so lovili z noži, razglasili za mrtvo, jo zaprli v kletko, v stripu Belle de jour pa je prvič prekinila začarani krog: lepotica dneva se je odločila, da je cena za družbeno sprejemljivo lepoto, tj. stradanje, le previsoka … Ta izstop zaznamuje nova estetika, ki v zbirki Mikser prevladuje v razdelkih Počitek in Vrhunec 2: spremljamo lahkotno Andrejo, ki je debele naočnike klasične kompozicije vrgla v smeti, izčistila sliko in zmehčala linijo. Odlični The Leader, neimenovani ples z lastno senco, ter igriva stripa Plašč za 2 in Cirkuške vaje se sicer slogovno močno spogledujejo z Anno Sommer, v nedokončanem avtobiografskem stripu (na enaindvajsetih straneh) pa Andreja Kocjan vsa svoja slogovna in tematska iskanja združi v eno samo eklektično delo – v pravi mikser. Ob branju neimenovanega dnevnika, katerega bi, če ne bi presegal realističnih in avtobiografskih okvirov, z lahkoto odpravila kot tipično ženski strip na temo kako sva se spoznala, sem v zbirki Mikser dobila vpogled v Andrejino najbolj suvereno delo. Ob tem si želim, da bo avtoričine roke in srce poleg čisto pravega (Mikser zaključijo portreti malega Ruja) v bodoče prevzel tudi kak stripovski otrok. (TH)