recenzije, Stripburger št.
MARCELO
d'SALETE: Noite Luz,
Via Lettera,
São Paulo, 2008; ? str., portugalščnina
Fantič v žareče rumeni
majici s
hrbtom obrnjen proti nam, sam, v temni modrini noči. Nizka škatlasta
zgradba z napisom Noite Luz se lepi na stavbo z
zabarikadiranimi okni. Vrata stavbe z napisom se na stežaj odpirajo
in nikogar drugega ni. Nočni bar, ki ga vse zgodbe, zbrane v
knjižico s fantičem v žareče rumeni majici na naslovnici,
oplazijo. Tam se nekaj dogaja, nekaj se je tam že zgodilo in nekaj
se še bo, nekaj nedomačega. Nekaj temnega in zločestega. Noite
Luz se pojavi bežno, za mimodrvečim motoristom, ki bo tik zatem
nekoga hladnokrvno ustrelil. V Noite Luz delajo dekleta
begajočih pogledov. Márcii nekdo sledi. Moški-senca, katerega
cigaretni dim oblikuje bele spirale, zakrivajoč njegov obraz. Od tam
pijanca izbrca varnostnik, ki kar nabreka od agresije (“ta je
bil že tako prej mrtev”, pravi). Vpliven politik za mizo
sklepa sumljive posle. Spet bodo padala trupla.
Prostitucija, alkohol,
droge,
rasizem.
Pištole in noži. Brezposelnost, beda in revščina. Ljudje
melanholičnih pogledov ne vidijo izhoda. Agresija, izpeljana do
skrajnega roba. Bolj krut človek že skoraj ne more biti. “To
je naše področje. Čistimo smeti.” Ubijemo tudi otroka, če
ni na pravi strani. Tista Brazilija, ki smo jo začutili v Božjem
mestu (A Cidade de Deus) režiserja Fernanda Meirellesa.
Ob čitanju podob, redkih
stavkov
in
sledenju pripovedi v sekvencah se občutljiv bralec vpraša: je to
strip, literatura ali že kar film? Bi knjižico umestil med ostale
stripe v zbirki na knjižni polici ali morda raje ob bok romanom,
novelam in črticam? Skoki v času in prostoru, nazaj, naprej,
povezovanje na videz nepovezljivih oseb, vse druži … tema. Zunaj
in znotraj. Vsi osebki tavajo v noči, tej ali kateri drugi, vse
druži ulica velikega mesta, vsi so socialno določeni.
Redke besede, tišina,
glasna,
kričeča
tišina, vseobsegajoča, povsod prisotna. Kjer se pojavijo dialogi,
imajo razdiralno moč vulkana. Zaključijo se z v zraku obviselimi
stavki ali še suroveje, s kroglo.
Detajl fotografije, izrez
velikih
prestrašenih oči, izpovedna gesta, prazna avtobusna postaja, hladni
nebotičniki, ki končajo pripoved. Širok čopič z drsenjem po
papirju do suhosti ustvari štrenaste mulatske lase. Packe, razpršene
iz odločnega zamaha s čopičem, namočenim v zelo razredčen tuš,
zakrivajo obraze ali se spremenijo v vodko, razlito po moški srajci.
Vzorec iz pik se razširi v rjuho na postelji.
Grafično in vsebinsko
privlačno,
tesnobne občutke vzbujajoče, melanholično, subtilno, lepo.
Noite Luz je
umetniško delo
občutljivega risarja, pisatelja, pesnika in režiserja, pozornega
opazovalca ljudi nekega São Paula in njihovih duš. Marcelo
d´Salete
je vse v enem. (Kaja Avberšek)
|