Stripburger 57 Stripi v Armeniji -Levon Gyulkhasyan Ko sem razmišljal, kako bi predstavil armensko stripovsko sceno, je bila prva težava ta, kako jo klasificirati. Če za kriterij vzamem risanje izvirnih stripov s strani lokalnih avtorjev, potem se scena začne s propadom Sovjetske zveze. Prvi stripi so tako nastali in izšli v zgodnjih devetdesetih letih. Če je kriterij za to nastanek stripovske skupnosti, potem se zgodovina armenskega stripa deli na dve obdobji: preteklo, ko so zgolj nekateri posamezniki tu in tam risali stripe, in na sodobno obdobje. Slednje se je začelo okrog leta 2008, ko so francoski stripovski entuziasti ustanovili ‘Association pour la Promotion de la BD en Arménie’ oz. APBDA (Združenje za promocijo stripa v Armeniji). Od takrat naprej so v Erevanu organizirali letne festivale in predavanja, na katerih so predavali francoski stripovski avtorji. Armenske striparje so spodbujali k udeležbi na angoulêmskem stripovskem festivalu, da bi se tam spoznali z mednarodno stripovsko skupnostjo. Tam je Tigran Mangasaryan, eden od armenskih striparjev in avtor romana v stripu Silence o genocidu nad Armenci, prejel naklonjene kritike, in tako trenutno dela v Angoulêmu. APBDA je na zadnjem stripovskem festivalu priredila razstavo del armenskih avtorjev. Če je kriterij obstoj stripovskega tržišča, potem tega ni, saj ta ne obstaja. Nekaj publikacij je izdajalo po en ali dva stripa na številko, a so bile te publikacije bolj kratke sape. V Armeniji ni revije, ki bi objavljala stripe za odraslo občinstvo. Teh nekaj izredno redkih stripovskih izdaj v zadnjih dvajsetih letih so bili bolj izolirani projekti brez omembe vrednega tržnega uspeha. Najbolj prepričljivo razlago razlogov za trenutno stanje scene je podala spletna revija za umetnostno kritiko arteria.am: V Armeniji ni stripovske tradicije, ni armenske šole stripa, in če se že kdo ukvarja s stripom, potem to počne občasno in kot amater. V Armeniji strip pomeni nekaj otročjega/otroškega in ameriškega, kar je naziranje, ki vleče korenine še iz sovjetskih časov. Takrat je veljalo, da je to omama za mladino, čeprav to ne pomeni, da stripov sploh ni bilo. Tudi v Sovjetski zvezi so izhajali stripi, na primer revija Nauka I Zhizn je objavljala Pifa, detektiva Ludwiga in druge like, ki jih je ponatisnila po francoski komunistični reviji L’Humanité. Skratka, lahko rečemo, da stripi v Armeniji ne igrajo le sekundarne, temveč kar terciarno vlogo. Stripi niso stvar resnega ukvarjanja, preveč so primitivni, da bi zadostili umetnostnim kriterijem, in ta predsodek je pogosto resničen.* Ta odstavek nas pripelje do tega, kar imamo za pokazati. Avtorji, vešči risanja stripov, sicer obstajajo, toda zaradi pomanjkanja tržišča in omejenih možnosti rišejo in objavljajo le občasno. No, imamo združenje APBDA in Three Fishes, pridruženo neformalno skupino, ki se ukvarja z razvojem stripa. Njihove dejavnosti so odvisne od armenske vlade, ki izvaja zelo strogo cenzuro, relikt iz totalitarnih časov, kar spodjeda trud združenja APBDA. Obstaja tudi nevladna organizacija za sodobno umetnost arteria.am. Ta na spletni strani arteria.am/hy/badabada pokriva strip in sorodno umetnost, se ukvarja z družbeno narav-nanimi stripi in zagotavlja platformo za nove ideje in pristope. Leta 2011 sta dva danska stripovska avtorja v okviru likovnega natečaja, posvečenega težavam potresnih območij, prišla predavat v Armenijo. Kljub temu se scena sooča s težavami glede privabljanja avtorjev in pomanjkanja stripovske prepoznavnosti s strani širšega občinstva. Obstaja sicer nekaj otroških revij, ki znotraj številke objavijo kakšen strip, toda ni niti ene same stripovske publikacije za odrasle bralce. Zavedam se, da je ta zapis postal že preresen in dolgočasen, kot da bi ga pisal za revijo Scientific American. No, kljub vsem omenjenim oviram imamo s stripom veliko veselja. Radi skupaj rišemo trideset metrsko jumbo pasico, zvemo, da je Tigran Mangasaryan prejel ponudbo za delo v Angoulêmu ali da je izšla nova številka mladinske revije LOLO. Te ovire in težave so nam tako izziv in motivacija za nadaljnji razvoj kakor tudi priložnost za mednarodno sodelovanje in skupne dejavnosti kot tisti prijetnejši del stripovskega sveta. (Levon Gyulkhasyan, 2012)   *Jaloyan Vardan.Visual Art Genres As Activist Research and As Art Experience. arteria.am Dec 25, 2011