Stripburger 48

Psst! Besedo imajo latvijski komiksi
David Schilter and Zane Zajančkauska, urednika revije Kuš!

Če bi želeli imeti zbirko vseh stripov, ki so kadarkoli izšli v Latviji, bi ta komajda zapolnila 70 cm dolgo knjižno polico, večino nje pa bi zasedali prevodi mainstreamovskih stripov kot sta Jaka Racman in Miki Miška. Vseeno pa bi med njimi lahko izbrskali nekaj zanimivih izvirnih latvijskih del.


Konec 80. in začetek 90. let je latvijska vodilna založniška hiša izdala tri stripe, namenjene otrokom in najstnikov, ki naj bi krepili nacionalno identiteto. Latvijske umetnike so pozvali k risanju stripov, ki bi temeljili na latvijskih ljudskih zgodbah, pa tudi stripov, ki opisujejo najbolj znane kraje v Rigi in njihovo zgodovino. Kar neverjetno je, da so ti stripi izšli v nakladah od 100.000 do 150.000 izvodov; to pomeni, da je en izvod imela večina latvijskih družin. Rezultat je viden še danes – kadar pokažeš enega teh stripov ljudem, starim od 20 do 30 let, lahko opaziš, kako jim zažarijo oči in kako se v njih prebudijo nostalgična čustva.

Kmalu zatem je v začetku 90. v štirih številkah izšla prva latvijska revija s stripi z naslovom Klips, ki pa ni požela takšnega uspeha kot omenjeni stripi. Z vsebino se je premaknila na zahod: namesto ljudskih zgodb smo v njej našli moderne tematike, vesoljske ladje, nezemljane in superheroje. Še vedno je bila namenjena predvsem mladini, vsebovala pa je tudi nekoliko bolj alternativne zgodbe, napisane za starejše bralstvo.

Simbolična vloga stripov je v (pod)zavesti Latvijcev posegla še na področje spolnosti: prvič je bilo človeško spolno življenje nazorno prikazano prav v stripu. V času, ko je bila Latvija še del Sovjetske zveze, v kateri spolnost “ni obstajala”, je znana otroška revija Zīlīte objavila posebno izdajo, v celoti namenjeno zgodbi v stripu, sicer delu Mārisa Putniņša, ki je opisovala fizične razlike med fantkom in deklico ter kako s temi razlikami pozneje v življenju ustvarita novo življenje. Glede na to, da so bile tovrstne teme v takratni Sovjetski zvezi velik tabu, je bilo delo resnično revolucionarno.

Tem pogumnim korakom je sledilo zatišje, če odštejemo objave nekaterih pasic v dnevnikih – te so bile večinoma prevedene (npr. Garfield), za kratek čas pa so objavljali tudi dela domačih umetnikov. Navkljub zatonu striparske scene je v Latviji vedno obstajala precej močna tradicija karikatur, ki jo je od leta 1957 ohranjala revija karikaturistov.

Nova doba striparske scene se je pričela, ko se je v Latvijo priselil mlad Švicar. Ta strastni bralec stripov se je znašel v deželi, v kateri ni mogel najti niti enega stripa. Ni presenetljivo, da se mu je porodila ideja: postal je utemeljitelj latvijske striparske kulture, ki je temeljila predvsem na umetniških in avantgardnih stripih. Tako je poleti leta 2007 prvič izšla revija kuš! ali psst! v latvijščini (www.komikss.lv). Za razliko od predhodnih tovrstnih publikacij kuš! ni namenjen otrokom. Izhaja vsak drugi mesec in ima z vsakim izvodom novo temo, objavlja pa tako tuje alternativne avtorje kot tudi latvijske stripe. Med avtorji lahko najdemo znana imena kot so Charles Burns, Dupuy&Berberian, Mawil, Thomas Ott, Anna Sommer, Olivier Schrauwen, Moki, Tommi Musturi, TeER in Jakob Klemenčič. V prvem letu izhajanja revije je latvijska scena doživela pravi razcvet, revija pa je iz številke v številko objavljala vse boljše stripe latvijskih umetnikov.

Poleg revije je skupina kuš! (doslej) pripravila tudi druge dogodke, ki naj bi pripomogli k ohranjanju stripovske kulture – razstavo švicarskega fanzinovskega zvezdnika Königa Lü. Q.-ja, večer animacije, delavnico z nemškima avantgardnima striparskima umetnikoma Henningom Wagenbrethom in Markusom Huberjem, pa tudi številne striparske zabave, ki so združile avtorje in bralce. V letu 2009 načrtujemo večjo razstavo stripov v Rigi, na kateri bodo predstavljena dela tako tujih kot latvijskih striparskih umetnikov. Nekateri od slednjih so svoja dela že objavili v tujini – Anete Melece v nemški publikaciji Plus Plus, Martiņš Miķelsons v švicarskem fanzinu Hund, Katze, Wurst, Oskars Pavlovskis v finski reviji Kuti in Kaspars Groševs v zadnji izdaji Stripburgerja. V pričujoči številki so objavljena dela Anete Melece, Kasparsa Groševsa in Ingrīde Pičukāne. Vzporedno z revijo kuš! je bil oblikovan še spletni projekt komiksi.lv, s katerim želimo stripe predstaviti tudi širši publiki. Končno lahko rečemo, da smo z intenzivnim in rednim delom pregnali veliko zatišje v latvijski striparski sceni. Vemo, da Latvija verjetno ne bo nova Belgija, a vseeno je vse več del, na katera smo lahko ponosni.