A NARCHY IN ALBANIA

Evo mene opet. Se vas kaj prijemlje pomladansko vzdušje. Saj veste, rožice cvetijo, obrazi rjavijo in izpitini roki postajajo čedalje bližja prihodnost.
In kako kaj Štunff. Pri nas je tako ali tako vedno pomladno vzdušje. Samo da nas preveč pogosto zgrabi pomladanska utrujenost. Nedolgo tega mi je nekdo pojasnjeval kako je naša generacija v svojem bistvu revolucionarna. Zadeva gre nakako takole. Vsaka generacija se postavi na nasprotni breg vsega kar je počela generacija staršev. In ker smo mi otroci hipijev, se moramo postaviti proti vsemu za kar so se zavzemali oni. Namesto revolucije, kontrarevolucija, namesto aktivizma pasivizacija in namesto flower power, money rules. Nekako smo se štunffovci znašli na strani dinozavrov, še malo pa nas bodo obtožili konzervativizma. In ko človek zablodi do K16 mu tam prodajajo nekakšno študentsko revijo. V skladu s prejšnjo teorijo je glavnina člankov povezana z ekonomijo.
Ste se našli v prejšnem odstavku. Se vam je odvalil kamen s srca, da ste v bistvu vendarle ravolucijonar, pa čeprav po vztrajanju v pasivnosti? Pazite se, sledi protinapad.
Če ste tako debilni, da so vaša stališča antikopije vaših staršev, potem ste navadni idijoti. Antikopija namreč ostaja kopija. Kopiranje drugih ima lahko več vzrokov. V najboljšem primeru mentalno lenobo. V najslabšem primeru nezmožnost imeti lastna stališča.
Sploh pa, kaj se greste. Kakršnokoli podrejanje skupinskim nagonom je znak da izgubljate zmožnost ravnanja po svoji notranji naravi. Popolnoma se prepustiti da vas določajo, predalčkajo in vežejo ni ravno znak ločenega obstoja kot oseba. prej ste podobni slabo podmazanemu čipu. Ste ali niste, porka duš.
Pasivnost v vsakem primeru ne prinaša prav zanimivega življenja. Zamislite si da je to vaš zadnji dan. Kakšen bi zgledal vaš življenjepis? Verjetno nebi imel prav veliko uspeha na knjižnem trgu. Če vam je narazburljivejše lovljenje nasprotnega spola in nočni blackout, o katerem izveste od drugih, se lahko malo odpočijete od vaših pustolovščin. Resnično vam zavidam. Da se nebi narobe razumeli. Najsrečnejši ljudje so največji idijoti, med ostalimi (zadnje dodano pod pritiskom). Toliko o pasivnosti kot maksimalni revoluciji.
Druga stvar, ki jo omenja večina ljudi, v zvezi s Štunffom je v stilu 'dobra ideja, ki pa ni zaživela'. ma nemoj. mar mi nismo živi. Zadeva že mogoče ni uspešna kot film nagrajen z oskarjem, kljub temu pa se je precej ljudi naučilo kako pritiskati na tipkovnico. Poleg tega na stvareh, ki smo jih organizirali, napogosteje res ni bilo problema z pomanjkanjem lebensrauma, vendar tisti, ki smo bili tam, se nismo dolgočasili. Da se zadeva ni razširila kot prerijski požar, je krivda gasilcev. Ne takšnih, ki nosijo rdeče obleke, temveč gasilcev ki gasijo z dušitvijo. Saj veste, brez kisika še ogenj crkne. Da ne govorimo kaj naredi pasivna večina, ki samo gnije in s tem porabi ves kisik. Skoraj ves.
Še ena aprilska ploha se je izlila in tudi sam se počutim precej politega. Črno za belo.

P.S. Nekateri lektorji mi pravijo, da je moje pisanje preveč natlačeno z odvisnimi stavki, na kar se jaz moram nujno popraviti in pokazati, da tole kar ste do sedaj imeli pred sabo ni niti drobtinica tistega čemur bi se lahko reklo nadaljevanje tradicije pisanja dolgih in z mašili polnih stavkov, katere svetel vzor je Hegel in njegova klapa, kajti zaradi usmiljenja do mojih bralcev bom zdajle končal, pa da si nebi mislili, da ne gre še dalje.