NATO


Obsesija, norija in sploh velepomembni dogodki se zadnje čase dogajajo v naši deželici. Janezi se bodo pridružili najmočnejši vojaški zvezi. Veliki cilj naše slavne samoodločbene dobe se bliža svojemu koncu.
Se naše ljudstvo sploh zaveda, kaj se dogaja? Zdi se, kot da so vsi pozabili kakšne posledice bi to imelo. Se še spomnite slepega zaupanja v demokracijo izpred desetih let. Prestop v novo formo države, ki bo rešila naše probleme preko noči. Nakar se človek danes ozre okoli sebe in dobi občutek da so se sanje prav grdo končale v meglenem jutru. In kdo pravi da ne bo z NATOm še huje?
V bistvu vse politične stranke. V svojem utečenem zanikovanju naše balkanske lege se je treba povezovati izključno z zahodnimi državami. Človek bi se vprašal, kdo pa nam je v zgodovini naredil največ gorja. Naša južna brača? No če imaste tako kratek spomin, naj vam navedem nekaj dejstev. V 8. stoletju je področje, ki so ga naseljevali naši predniki obsegalo okoli 70. 000 km2. Danes naša državica pokriva celih 20.000 km2. In kdo nam je 'vzel' preostali del. Avstrici in Italjani. Južna meja se praktično ni spremenila, razen da smo pridobili Belo krajino.
V pristopu v NATO vidijo ljudje garancijo naše varnosti. Le katera budala se bi postavila nasproti najmočnejši vojaški organizaciji? Vendar se ne bi prvič zgodilo, da se sovražnik najde znotraj nje. Grčija in Turčija sta obe v NATO paktu. Trenutno sta ti državi de jure še vedno v vojni, saj kar naprej pozabljata podpisati mirovni sporazum. Da se ti državi ne razumeta najbolje kaže tudi njun spor na Cipru, ki je tako postal bojno polje In to kljub temu, da sta državi v isti vojaški organizaciji. Glede na to, da prav vse naše sosede razmišljajo o pridružitvi v to organizacijo, če že niso v njej, se človek vpraša, kakšen smisel pa ima vse skupaj?
V članih, ki jih pišejo evforični novinarji, po zagotavljanju v kako izredno uspešni državi živimo, sramežljivo dodajo, da bo Slovenija prisiljena povečati financiranje vojske. Ker se moramo prilagoditi standardom, ki veljajo v vojskah držav članic, bomo morali kar precej svoje vojaške tehnike nameniti. Za zahodnoevropsko, še bolj pa ameriško oboroževalno industrijo se obetajo boljši časi. Pristop treh ali štirih držav, ki bodo prisiljene zamenjati vojaške standarde, prav gotovo ni nezanemarljiv biznis za njihovo industrijo v post hladni vojni. Človek se vpraša, v čemu je fora, da se tako bojazljivo in s težkim srcem odločajo za ta korak.
In od kje bo država dobila denar za to? Povečanje davkov je precej nepriljubljena poteza. Povečevanja davkov naši industriji bi le to potisnilo še v mnogo slabši položaj. Povečanje davkov državljanov pa prinaša precej negativnih točk vladajoči koaliciji. Tako se bodo verjetno lotili klestenja proračunov za druge stvari. In kot ponavadi, ne bodo začeli s svojimi plačami, temveč se bodo obrnili na šolstvo, kulturo, socialo in podobne 'manj potrebne' postavke. Varnost nad vse.
Zaenkrat še nikjer nisem zasledil koliko denarja bo šlo za tole posodobitev po NATO standardih? Izračuni menda še niso dokončni, ali pa jih skrivajo, da se ne bi zaradi takšne banalnosti blamirali v tujini. Cela zadeva me spominja na vsegrško zvezo proti Perziji. Tam so se demokratične Atene postavila na čelo naprednega sveta nasproti orientalskim Perzijcem. Mnogi polisi, ki so bili vključeni v to zvezo so kaj kmalu spoznali, da služijo interesom Aten. Zadeva se je končala z medgrško vojno, ki je pomenila konec klasične Grčije. Toliko o varnosti znotraj paktov.
Če se zopet vrnemo na osamosvojitvene sanje, se lahko še spomnim s kakšnim navdušenjem smo pozdravili odhod okupatorske vojske z imenom JLA. Nakar se zopet vključujemo v organizacijo, ki bo tako dobila pravico imeti vsaj nekaj svojih sil tudi na naših tleh. Če nismo zmožni sami braniti suverenosti, zakaj se jo pa sploh gremo?
Poleg tega. ali nas je kdo sploh kaj vprašal?