S šovinizmom in antisemitizmom do večje branosti?


Se je morda ob zgornjem naslovu kdo vprašal, le kateri je ta časopis, ki računa na takšno ciljno publiko, oziroma ima tako neznansko kratkovidno uredniško politiko, da si omenjene poskuse sploh lahko privošči. Odgovora ne bo treba iskati daleč. To je vaša in naša - TRIBUNA!
Čeprav menim, da je problem interesanten za marsikoga, pa je tole moje pisanje bilo namenjeno predvsem nekaterim mojim novinarskim kolegom iz Tribune.
Mislil sem, da se vsi zavedamo, da Tribuna ni pretirano dober časopis ampak, ker ne mečemo radi puške v koruzo, poskušamo pač vsak po svojih močeh kvaliteto vendarle izboljšati. Očitno temu ni tako. Nekateri menite, da ste blazno duhoviti in zanimivi ter kot taki poklicani, da svoje življenjske nazore in "šale" nenehno razglašate vsem študentom tudi v Tribuni, ki da je zavoljo tega še odličnejša.
Sindromu sem začel slediti, ko sem v številki 6-7, zasledil opazko na moj račun. V članku PRAZNIKI v rubriki IZ ŠTUDENTSKI LOGOV piše, da se izdajam za neodvisnega, v resnici pa prav rad organiziram komunistične koračnice in nasploh skrbim za vse rdeče praznike. To, očitno nič kaj pozitivno nalepko, naj bi si prislužil, ker sem član študentskega parlamenta, nisem pa v katoliški "Samostojni Akademski Skupini". Vse, ki v to skupino ne spadamo, se namreč kaj hitro razglasi za komuniste ali pa celo za nevarne anarhiste.
Poleg vsega sem v Tribuni 4-5 napisal čisto navadno in sploh ne preveč pohvalno recenzijo glasbeno zelo povprečne plošče NEKEGA LEPEGA DNE (izdala jo je namreč Združena Lista), kar je bilo za Božota Benedejčiča dovolj, da se o meni malce razpiše. Nekateri prijatelji iz parlamenta so mi dejali naj napišem oster odgovor, oziroma zahtevam javno opravičilo. Vendar sem, ko se je jeza malce ohladila, od vsega odstopil. Zdelo se mi je, da je v rubriki jasno nakazano, da gre zgolj za neumestno in nedolžno zafrkancijo, pa tudi šala o "socialdemokratu" Rantu mi je bila celo všeč. Nisem pač hotel zganjati preplaha za prazen nič. Žal pa se zadeva stopnjuje. Neumesten in neslan Tribunin "humor" se spreminja v vedno bolj ogabno in žaljivo natolcevanje, ki se pojavlja tudi v že skoraj povsem resnih člankih istih avtorjev. Ti v svojem politikantskem teoretiziranju o državni politiki sploh ne poskušajo biti nepristranski, ampak celo odkrito zagovarjajo določene stranke ter napadajo vse preostale. Skoraj enako pristranski so tudi, ko gre za študentske zadeve. V številki (1997/1) me sicer nihče ne vlači po zobeh, pa vendar mi gre ob branju "šaljivih" člankov, kot sta MARSOVCI PRISTALI NA BARJU in PRESS CENZURE na bruhanje. Kot prvo:
-Nikoli mi še ni nihče očital, da mi manjka smisla za humor. Vendar ne glede na to ali posamezne protagoniste PRESS CENZUR poznam ali ne, se mi niti eden od odstavkov v tem cenenem plagiatu "Rolanja po sceni" ne zdi niti malo smešen !
-Kot drugo me zanima ali imaš avtor PRESS CENZUR (kdorkoli že si) dovolj poguma, da katerikoli ženski ali dekletu, pa čeprav v šali, v obraz poveš, da je zaradi denarja doživela orgazem? Zanima me, kako lahko koga neupravičeno, pa čeprav v šali, razglasiš za dilerja? Zanima me, zakaj ne greš na cesto organizirat demonstracij, če res meniš, da novi študentski minister za informiranje sodi v isti koš ljudi kot Miloševičeva klika v Beogradu. In končno, kaj zavraga se dogaja v tvoji glavi, da si si v svojem skropucalu privoščil še antisemitizem in karikaturo, ki Žide prikazuje kot zahrbtne zločince?
Vsekakor imam dovolj argumentov, da bi te lahko razglasil za fašista in šovinista. Morda te bo kdo branil in dejal, da imaš ustvarjalno krizo ter, da zgolj podlegaš stereotipom, vendar osebno mislim, da si bolj ali manj - navaden bedak! V pomanjkanju smisla za humor se zatekaš k žaljivemu klobasanju.
Ti in tebi podobni ste Tribuno iz dolgočasnega in nezanimivega časopisa uspeli spustiti še za nekaj stopenj niže - na nivo ki je še nižji od bolestnega senzacionalzma kakšnih Slovenskih novic, Maga ali Asa; imbecilnosti, ki bi se jo moral vsak bodoči intelektualec sramovati.
Vsakdo ima sicer pravico do svojega lastnega okusa in mnenja. Če tega ne bi toleriral, se Tribuni tudi sam ne bi priključil. Vseeno vas prosim, oziroma od vas zahtevam da s svojimi ekstremistično desničarskimi fobijami, floskulami in flancami ne posiljujete ostalih študentov.

P.S.: Tribunin urednik David Ipavec je objavo članka zavrnil, češ da je predolg tako za rubriko Torišče, kot za pisma bralcev. V številkah, ki so izšle po tem, pa je blebetanje, klevetanje in po novem tudi laganje (tudi na moj račun), ki je obsegalo tudi po cele strani, priviligiranim piscem prineslo več deset tisoč tolarjev honorarja. Vsaka številka tega, napol privatnega časopisa nas stane 600.000 tolarjev, oziroma več kot znaša katera koli dotacija. Uredništvo, ki ga je nastavila lanskoletna vlada, se bo najverjetneje obdržalo, saj ga ščiti zakonodaja, del študentske vlade, pa tudi predsednik parlamentarne komisije za založništvo in medije, poslanec FF, Uroš Urbanija.
NIKOLA KLAŠNJA