Punk ni le glasbena zvrst ali modni pojav, temveč tudi družbeno gibanje v obliki subkulture, ki lahko vpliva na politični razvoj neke družbe oz. države. Mlajši dokaz za politični naboj punkovskega gibanja je bil nenajavljen nastop članic ruske punk skupine Pussy Riot v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika leta 2012. Pri tem nastopu je bend protestiral proti vsemogočni oblasti države in cerkve v Rusiji, nakar je ravno ta aliansa z vso močjo udarila po članicah skupine, kar je v tujini povzročilo veliko medijsko pozornost. Ta incident je samo primer, kako lahko majhna skupinica ljudi izzove konstrukt in moralo političnega, cerkvenega ali splošno družbenega sistema. Medtem ko je afera okoli nastopa skupine Pussy Riot v tujini precej odmevala, pa med domačim prebivalstvom ni naletela na omembe vredno simpatijo ali celo splošno podporo v prid družbenega in političnega razvoja. Vendar primeri v preteklosti dokazujejo, da je lahko politična agitacija s strani punkovskega gibanja tudi dolgotrajna in s tem tudi vplivna. Za primer lahko navedemo komunistično Nemško demokratično republiko, kjer je ravno zaradi pojava rockovske scene in z njo povezanih punkovskih bendov prišlo do krepitve želja po prostosti in demokratizaciji. Po moji presoji je najbolj viden primer moči punkovske subkulture v komunistični Sloveniji oz. Jugoslaviji, kjer je v teku osemdesetih let nastala dejanska protikultura, ki je z vsemi svojimi sredstvi napadala ustaljni sistem in vodila kulturni boj proti režimu.
V svojem delu nameravam dokazati, da je bil punk na Slovenskem v času komunistične Jugoslavije bistvena gonilna sila družbenopolitičnega razvoja, ki je vodil v demokratizacijo, liberalizacijo in nazadnje v razrušitev komunističnega režima z rezultatom osamosvojitve Republike Slovenije. Ta kulturni boj proti partiji se je odigraval na več ravneh, ki bodo v delu tudi izčrpno naštete in analizirane. Punkovsko gibanje se namreč ni omejevalo le na glasbene nastope, kar je seveda centralna dejavnost punkov kot pripadnikov določene glasbene zvrsti. V teku časa so se ambicije subkulture punka razširile tudi na ustvarjanje lastnih kulturnih središč v obliki klubov, na razgibano dejavnost na področju novinarstva in masovnih medijev, kot so na primer punkovski fanzini ali program Radia Študent v Ljubljani, pa tudi na konkretne politične dejavnosti, na primer v obliki Foruma za človekove pravice. V prvem delu naslova dela je naslov pesmi Totalna revolucija skupine Pankrti, ki velja za eno najvidnejših in najpopularnejših punk skupin na Slovenskem in v takratni Jugoslaviji, postavljen pod vprašaj. S tem nameravam izraziti tudi namen kritične analize te »totalne revolucije«, ki si jo deloma prilaščajo določeni zastopniki punkovskega gibanja. S tem namigujejo na vpliv punka na družbenopolitični prevrat. Konec komunizma in osamosvojitev Republike Slovenije vidijo kot neke vrste končni rezultat kulturnopolitičnega boja, pri katerem naj bi punk odigral odločilno vlogo. Težko je ugotoviti, katere družbene sile so dokončno privedle k spremembi sistema v takratni Sloveniji oz. Jugoslaviji, v ospredju raziskave pa bo ravno vpliv punkovskega gibanja in podroben vpogled v načine politične agitacije.
Ker so subkulture in s tem tudi punkovska gibanja fenomen, ki se pojavlja predvsem v urbanem prostoru, in to med mladostniki in študenti, bosta v središču analize v glavnem Ljubljana in Maribor kot takrat edini študentski mesti Slovenije. V doslejšnjih publikacijah o fenomenu punka na Slovenskem je bila v ospredju le Ljubljana, kar je v določeni meri razumljivo, vendar je treba poudariti tudi pomen punkovske scene v Mariboru, ki je doslej še relativno malo raziskana. Punk se je resda začel v Ljubljani, vendar se je v osemdesetih letih razvil v vseslovenski fenomen s širokim družbenim omrežjem ravno v štajerski prestolnici in njeni okolici.
Ali je šlo pri slovenskem punku za totalno revolucijo proti komunističnemu sistemu, ki so ga zastopniki subkulture napadali, ali pa je šlo za marš skozi institucije z infiltracijo medijske in politične scene s počasno spremembo družbe? Ne nazadnje naj stoji v zaključku dela tudi vprašanje, v kolikšni meri punkovsko gibanje v času komunizma še danes vpliva na slovensko družbo.
—Simon Ošlak-Gerasimov, Uvod
Redko se zgodi, da se Slovenci sočasno odzovemo na umetniško gibanje v tujini. Punk je bil prav gotovo primer tega. Ljubljana je bila nekaj let v sozvočju z Londonom, Maribor z Manchestrom in Idrija z Islamabadom. Zame osebno je presenetljivo, da lahko danes v solidno založeni knjigarni lažje najdem knjigo o peki potic ali ping pongu kot o velikem poku punka pod Slovenci. Knjiga Simona Ošlaka-Gerasimova je po dolgem času tehten prispevek in popravek tega družboslovnega primanjkljaja.
— dr. Gregor Tomc
Ošlakova knjiga, kot vse tehtne razprave o punku pod Slovencih, osvetljuje pomen slovenskega punka za družbene in politične spremembe v času gospodarske, ideološke in še kakšne krize samoupravne socialistične Jugoslavije. Toda avtor zapiše tudi pomenjlivo misel, da že zaradi izjemne pluralnosti gibanja demokratizacija v bistvu ni bila eksplicitna želja punkov. Njegova študija se od doslejšnjih monografij razlikuje tudi po tem, da ne fokusira samo na centralno Ljubljano, ampak predvsem na dogajanje v protipunkovski trdnjavi – štajerski prestolnici Maribor. Tam se je punk rodil nekoliko pozneje in v težjih socialnih razmerah. Zato je o njegovih oblikah, strukturah in dejavnostih, o katerih je govor v pričujoči knjigi, znano precej manj kot o prevratnih pomenljivostih, ki jih medijsko, strokovno in ustno izročlilo pripisuje prvorojenemu ljubljanskemu bratu.
— prof. Andrej Leben
Število strani: 162, leto izida: 2016
Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Buča, in v boljših slovenskih knjigarnah.
Frontier 100
Simon Ošlak-Gerasimov: »Totalna revolucija?«
Boj slovenskega punka pod komunističnim režimom Jugoslavije
© Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor, 2016
Vse pravice pridržane. Nobenega dela te knjige ni dovoljeno ponatisniti, reproducirati ali posredovati s kakršnimikoli sredstvi, elektronskimi, mehanskimi, s fotokopiranjem, zvokovnim snemanjem ali kako drugače, brez poprejšnjega pisnega dovoljenja založbe Kulturni center Maribor.
Glavni urednik: Dušan Hedl
Odgovorni urednik: Peter Dobaj
Recenzenta: prof. Andrej Leben, dr. Gregor Tomc
Lektura: Petra Likar Stanovnik
Oblikovanje in prelom: Peter Dobaj
Izdal:
Kulturni center Maribor,
zavod za umetniško produkcijo in založništvo,
http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil
frontierbook@gmail.com
Za založbo: Branko Hedl
V sodelovanju z:
Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus
Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša
http://www.pavelhaus.at
office@pavelhaus.at
Predsednica: mag. Susanne Weitlaner
1. izdaja, 1000 izvodov
Izid knjige je podprla Mestna občina Maribor.