Kompilacija Ex Yu Electronica Vol II. - Industrijski elektro obvodi na severu je nadaljevanje mednarodno uspešnega projekta Ex Yu Electronica Vol. I – Hometaping In Self Management, ki je v letu 2010 odprl poti za prebujanje nepozabnih umetnikov elektronske glasbe s prostora nekdanje Jugoslavije.
V letu 2012 bo Maribor Evropska prestolnica kulture, na kompilaciji Ex Yu Electronica Vol II. - Industrijski elektro obvodi na severu pa so zbrana dela tistih, ki so na razvoj dogodkov vplivali veliko prej, kot bi to lahko slutili, in sicer že pred tridesetimi leti. S svojo izvirnostjo in vizijo so postavili temelje sodobni umetnosti, multimedijski umetnosti, performansu in novemu v kulturi in umetnosti nasploh. Posebej moramo poudariti pomen prezgodaj preminulega Maria Marzidovška, enega največjih sodobnih slovenskih umetnikov, ki nas je prvi organizirano popeljal po prostranih poljanah drugačne sodobne umetnosti, založništva in radikalnega nastopa v umetniških prostorih.
Ex Yu Electronica Vol II. - Industrijski elektro obvodi na severu je vsebinsko zastavljena kot “mariborska“, oziroma izhajajoča iz ustvarjalnosti akterjev v “severovzhodni koheziji“. Slovenija je bila tedaj del Jugoslavije, v kateri je bila rock glasba v ospredju kot s strani države priznana umetnost, narodna in zabavna glasba pa sta bili na drugi strani “uradne“ ponudbe. Scena, ki jo na tej veliki plošči predstavljamo, ni bila zastopana v medijskih poročilih, niti ni bila omenjana na specializiranih kulturnih straneh. Zato je kompilacija namenjena osvetlitvi dogajanja v tistem delu popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji, ki ni znan širši medijski javnosti – vse v želji lansirati te žive in še danes zelo aktualne zvoke preteklosti v kulturno umetniške arhive in zbirateljske kroge. V tem smislu se projekt Ex Yu Electronica Vol II. - Industrijski elektro obvodi na severu dotika kulturne dediščine jugoslovanskega področja.
IN MEMORIAM MARIO MARZIDOVŠEK
Kompilacijsko edicijo EX YU ELECTRONICA sem si spodaj podpisani zamislil leta 2008 predvsem zaradi osvetlitve nekdanjega dogajanja v tistem delu popularne glasbe v bivši Jugoslaviji, ki ni znan širši medijski javnosti – vse v želji lansirati te žive in še danes zelo aktualne zvoke preteklosti v kulturno umetniške arhive in zbirateljske kroge. Ko sem začel z delom na kompilaciji, si nisem mislil, da se bodo stvari odvijale s takšno hitrostjo, kot v filmu. V letu 2012 bo Maribor Evropska prestolnica kulture. Na tej kompilaciji pa so zbrana dela tistih, ki so na razvoj dogodkov vplivali veliko prej, kot bi to lahko slutili, in sicer že pred tridesetimi leti. S svojo izvirnostjo in vizijo so postavili temelje sodobni umetnosti, multumedijski umetnosti, performansu in novemu v kulturi in umetnosti nasploh – kar ne velja le za te kraje. Na teh temeljih se sedaj gradijo kariere v umetnosti, kulturi, politiki in podjetništvu. Ah, ti umetniki, nikoli nič pametnega od njih!
Tako je bila odločitev, da bo EX YU ELECTRONICA VOL II. vsebinsko 'mariborska' oz. izhajajoča iz ustvarjalnosti akterjev v 'severovzhodni koheziji', kot v Sloveniji moderno imenujejo ta del države, na dlani! Še dodatno se je to potrdilo ob novici o izgubi enega največjih sodobnih slovenskih umetnikov Maria Marzidovška, ki nas je prvi organizirano popeljal po prostranih poljanah drugačne sodobne umetnosti, založništva in radikalnega nastopa v umetniških prostorih. Slovenija je bila tedaj del Jugoslavije, v kateri je bila rock glasba v ospredju kot s strani države priznana umetnost, narodna in zabavna glasba pa sta bili na drugi strani 'uradne' ponudbe. Scena, ki jo na tej veliki plošči predstavljamo, pa ni bila zastopana v medijskih poročilih, niti ni bila omenjana na specializiran kulturnih straneh. Imeli smo seveda nekaj prijateljev, ki so v tistem času začeli delati kot novinarji in so v medije na stranska vrata včasih uspeli spraviti svoja poročila o umetniških akcijah nove generacije.
To, kar dandanes poučujejo na fakultetah za sodobno umetnost, se je takrat izvajalo v praksi. Mario Marzidovšek je imel visokoleteče načrte, saj je veliko bolje od vseh nas poznal zgodovino umetnosti in je znal predvideti prihodnost in razvoj dogodkov. Spomnim se sestanka na Mariovem domu v Slovenski Bistrici leta 1987. Ja, hišni naslov njegove založbe MML je vseboval vse elemente predstavitve okolja, iz katerega smo delovali, glasil se je: Titova cesta …, Slovenska Bistrica, Jugoslavija. Slučajno? Kdor je poznal Maria, ve, da je v tem določen del »življenja kot umetniškega eksperimenta«. Mario si namreč materialno ni mogel privoščiti izbire naslova oz. hiše, kjer bo živel (njegovo stanovanje je bilo nad mizarsko delavnico, ki je bila specializirana za izdelavo krst). Na prej omenjenem sestanku, ki ga je Mario sklical na svojem domovanju, smo se ob njem zbrali Danijel Bedrač (Kladivo, konj in voda; Lokalna TV), Marko Derganc (Masaker) in Dušan Hedl (CZD). Tema sestanka je bila zavzetje severovzhodne slovenske sodobne umetniške scene, v prvi vrsti glasbene. Za Mariovim stanovanjem se je razprostiral urejen vrt z redkim sadnim in okrasnim drevjem. Pogovor o nadaljnjih akcijah je tekel med sprehodom po vrtu. Mario je nam vsem predlagal, da med hojo roke prekrižamo na hrbtu, saj naj bi bil to znak intelektualne drže. V sebi je imel nekaj aristokratskega. Vrt je izbral tudi zaradi tega, ker nas tam nihče ne mogel slišati, saj smo živeli v dokaj 'prisluškovalni' družbi. Ali pa je takšno družbo Mario videl v svojih vizijah. Verjamem, da je takšnih sestankov organiziral več – v različnih zasedbah, z različnimi umetniki.
Kaj lahko pričujoča kompilacija ponudi novim generacijam? Verjamem, da bodo vsi njeni učinki znani šele čez nekaj časa. Tudi verjamem, da bodo naša dela nekateri v bodoče razlagali po svoje, za uresničevanje lastnih interesov, če jim bo to ustrezalo. V času, ki ga opisujem, nismo verjeli v nič, še najmanj pa smo imeli v mislih pisati zgodovino, saj smo zavračali vse obstoječe, tudi zgodovino. Mario je bil drugačen. Čeprav prihajajoča zgodovina ni potekala po njegovih načrtih, jo je v obrisih znal predvideti. Znal pa je tudi ravnati z ljudmi, pokazal je, kako smo lahko povezani in močni. To pa sta dve največji mojstrski veščini razmišljajočega človeka-umetnika.
Dušan Hedl
V Mariboru, 2011
KRATKA PREDSTAVITEV POSAMEZNIKOV
Kratki življenjepisi in bibliografije akterjev, ki so zaznamovali glasbeno sceno, zastopano na plošči, oziroma sodelujejo pri projektu EX YU ELECTRONICA Vol. 2.
Zbral in uredil:
Jože Kos Grabar ml.
MARKO ORNIK
Skupaj z Igorjem Zupetom je bil ustanovitelj skupine Abbildungen Variete. V poznih '80-tih in v prvi polovici '90-tih let XX. stoletja je sodeloval tudi s skupino Tekton in komponiral za gledališče ter film. V sredini '90-tih let je študiral na dunajski univerzi za uporabno umetnost. Ves čas raziskuje odnos zvoka in slike. V zadnjem obdobju se največ posveča raziskovanju odnosov RGB svetlobnih, optičnih interakcij slikovne materije in živemu procesiranju slike v povezavi z elektroakustično glasbo v polju geometrične, programirane, kinetične in optične umetnosti. Deluje tudi kot producent, programski vodja in selektor avdiovizualnih živih nastopov v okviru mednarodnega festivala intermedijskih umetnosti (MFRU). Je ustanovitelj in programski vodja Zavoda za umetnost in tehnologijo uho; oko: Maribor ter soustanovitelj Zavoda Udarnik. Živi in dela v Mariboru.
BRANKO HEDL
V začetku 80-tih let XX. stoletja sodeloval pri fanzinu Bla Bla Bla, glasilu Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Trate. Ustanovitelj skupine Džumbus, član skupine CZD med leti 1984–1991, od leta 2010 direktor zavoda Subkulturni azil Maribor.
BOJAN TOMAŽIČ
Kot glasbenik in pisec besedil ter avtor glasbe je konec '70-tih let XX. stoletja začel delovati v skupini Butli. Od leta 1984 deluje v CZD, v zadnjih letih tudi pri Rukoli. Njegov projekt je MTT (Mariborski trdi toni). Leta 1988 je začel ustvarjati glasbo s sintetizatorji, leto kasneje je projekt, ki je dobil pomembno orodje, Atarija, poimenoval HUM (Human Universal Misery). V njem je večinoma kot pevec oziroma eksperimentator z glasom sodeloval tudi Dušan Hedl. Bojan Tomažič je tudi avtor knjig "Mobiliziranci", "Konjska zarota" in "Vonj ljubezni, ona reče, on reče" ter pisec besedil v projektu "Rokerji pojejo pesnike".
STOJAN KRALJ
Rojen 1958 v Mariboru. Glasbenik, producent, aranžer, kitarist in basist, profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Od '80 let dejaven v mnogih projektih: Gasmax, CZD, multimedijski projekt Trak z Otom Rimelejem, Andrejem Trobentarjem in Vojkom Aleksičem, basist pri skupini Inside z Miranom Stergulcem in Petrom Šorgom, skupaj z Borutom Praperjem v skupini Juice Connection ustvarjal glasbo za plesne predstave Branka Potočana, Dušana Teropšiča in Sebastijana Stariča. Vodi glasbene delavnice, sodeluje kot svetovalec pri mnogih glasbenih projektih: SUR, Cynicism management, Juice Connection ....
JOŽE KOS GRABAR ml.
Kulturno dejaven od svojih gimnazijskih let v Mariboru, ko je začel pisati ocene glasbenih plošč in koncertov. V letih 1980–1983 uredniško delo v fakultetnih glasilih in organizacijsko delo v študentskih krogih v Ljubljani. Po študiju povratek v Maribor in večletno zanesenjaško kulturno-organizacijsko delovanje (Inkriminalni kolektiv, Kmečke in rockodelske novice, Mariborski radio Študent, Mladinski kulturni center Maribor, MKC Črka, Gustav ...). Civilnodružbeni aktivist na področjih kulture sobivanja, kolesarjenja, vrednotenja, ateizma .... Piše leposlovna besedila, članke in eseje. Zaposlen kot geodet-prostorski planer.
BRANKO MIRT
Kot pridruženi član skupine Abbildungen Variete je igral električno kitaro in pomembno vplival na zvočno sliko te zasedbe. Na nastopih je uporabljal različne kitarske tehnike in efekte (na Novem Rocku '83 je npr. uporabil na kitari lok za violino). Študiral je filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V zgodnjih '90-tih letih XX. stoletja je ustanovil skupino Tekton motor corp. (v njej še Goran Majcen in na začetku tudi Marko Ornik). Živi v Mariboru, živi za glasbo in ima odlično opremljen glasbeni studio.
DUŠAN HEDL
Rojen leta 1961 v Mariboru, kjer je zaključil svoje srednje in fakultetno šolanje (elektrotehnika), kasnje leta 2006 diplomiral še na poslovni fakulteti iz "Podjetništva v kulturi". Od leta 1977 intenzivno deluje na področju kulture, medijev, podjetništva in umetnosti kot glasbeni (so)avtor in kulturni - medijski manager. Skozi leta se je razvil v osrednjo organizatorsko osebnost na področju kulture ter inovativne kulturno umetniške in podjetniške dejavnosti v mariborski regiji. Konec '70-tih in v začetku '80-tih let XX. stoletja je bil eden ključnih organizatorjev delovanja Mladinskega in rock kluba Trate. Že takrat je svojo dejavnost razširil z glasbenega področja na organizacijo likovnih razstav, video večerov, režijo video spotov, publicistično uredniško delovanje, pisanje člankov itd. V Mariboru je na pomembnih funkcijah deloval v vseh institucijah mladinske, študentske, alternativne ipd. kulture (Kmečke in rockodelske novice, Katedra, Mariborski radio Študent, Gustav, MKC Maribor ...). Bil je ustanovitelj prve slovenske neodvisne alternativne likovne galerije (Galeria 88), glasbene založbe Front rock, humanistične in leposlovne knjižne zbirke 'Frontier' ter zavoda za umetniško produkcijo in založništvo Subkulturni azil. S slednjim uveljavlja nove prijeme kulturnega podjetništva in poslovnosti. Je duša, srce in motor večjega števila kulturnih projektov (Ciklus etno koncertov, No Border Jam, Rokerji pojejo pesnike ...). Predvsem pa si brez njega ni mogoče predstavljati delovanja in ustvarjalnosti punk skupine Center za dehumanizacijo (CZD) in pevskega zbora Punkappella.
IGOR ZUPE
Igor Zupe, rojen v Murski Soboti, je diplomiral iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani. Njegova videografija in filmografija od leta 1987 do danes obsega številna dela, pri katerih je sodeloval kot režiser, avtor režijskega koncepta, scenarist, ko-scenarist, scenograf in/ali snemalec (celovečerni filmi, umetniški filmi, (glasbeno-) dokumentarni filmi, državne proslave, kulturne, glasbene, filmske in zabavne prireditve, glasbene in razvedrilne TV oddaje, glasbeni videi, video portreti, TV oglasi, najavne špice za raznolike TV oddaje, modne revije ...). Za svoja dela je prejel več nagrad, priznanj in nominacij.
KLAUS DIETER POŽGAN
Član punk skupine Herrpes iz '80-tih, član umetniške skupine KBV-Hausbau v '80-tih, pesnik, producent, performer.
TOMAŽ ZUPANČIČ
Profesor likovne pedagogike, zaposlen na Univerzi v Mariboru. Avtor oblikovanja kasete CZD z elektronsko glasbo.
STANISLAV KLAVŽER – STANA
Rojen leta 1958 v Mariboru. V mladosti obiskoval glasbeno šolo (flavta, klavir). V '70-tih letih XX. stoletja sodeloval v različnih akustičnih projektih. Skladba "Pisalni stroj" je bila posneta leta 1980 na kolutnem magnetofonu. V naslednjem obdobju risal in pisal. Leta 2003 izdal skupaj s Tomažem Brenkom knjigo "LSD 2X25". Od leta 2005 ustvarja glasbo na analognem MOOG sintetizatorju.
LEONARD RUBINS (Darko Senekovič)
Rojen leta 1958 na meji med Jugoslavijo in Avstrijo. Končal Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani. Poprej živel, ustvarjal in sanjal v Mariboru in Ljubljani, sedaj v Vrbi na Gorenjskem. V skupini Abbildungen Variete je izdeloval tolkala, bobne in tiskovno gradivo ter skrbel za studijsko opremo, programiranje klaviatur in igranje na spremljevalna tolkala. Danes se ukvarja z računalniško ilustracijo in oblikovanjem. Skupaj z ženo je ustvaril veliko znamk za Pošto Slovenije, za različne druge naročnike pa celostne podobe, naslovnice knjig, revij, koledarje, ilustracije, spletne strani .... Je ljubitelj kolesarjenja, popotovanja in gorništva.
PETER TOMAŽ DOBRILA
Inženir elektrotehnike – računalništva in glasbenik, ki se osredotoča na kreativno rabo novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Leta 1996 je v Mariboru soustanovil Multimedijski Center KiberSRCeLab (MMC KIBLA), dve leti kasneje pa Kulturno izobraževalno društvo KIBLA. Do leta 2004 je ti dve instituciji tudi vodil in ob tem sodeloval na številnih kongresih in konferencah o medmrežju, večpredstavnosti, informacijski družbi, digitalni kulturi in sodobni umetnosti. Je član Evropske akademije za digitalne medije (EADiM) in mentor ter svetovalec, specializiran za projekte mednarodnih sodelovanj v Evropi in z državami izven nje, zlasti v Aziji (Azijsko-evropska medijska platforma). Sodeloval je pri pripravi zmagovite kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2012 za Maribor s partnerskimi mesti. Sodeluje v nekaj odborih slovenskega Ministrstva za kulturo. Od leta 2011 dela v javnem zavodu Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Še vedno je glasbeno dejaven, največ v avdio-vizualni skupini Bizantinski kadilak; je tudi avtor intermedijskih projektov.
VILJEM (VILI) MUZEK
Rojen leta 1961 na Ptuju. Po poklicu elektrotehnik in od leta 1991 magister znanosti s področja elektrotehnike. Glasbeno pot začel v punk skupini Masaker, nadaljeval v Pleromi in končal leta 1998 v Hello Misery. Občasno je sodeloval tudi pri drugih skupinah (CZD, Peter Tomaž Dobrila ...). V Glasbeno-scenski delavnici Gustav v Mariboru je bil eden od nosilcev dejavnosti, predvsem kar zadeva organizacijo in tehnično opremo. V letih 1981–1998 je na Ptuju organiziral več glasbeno-alternativnih festivalov, koncertov in drugih prireditev. Kot predsednik KID Ptuj je bil zaslužen, da je v letih 1992–1998 na Ptuju zrasla in delovala zelo močna rock scena. Bil je organizator prvega 'štrajka' mladih v Republiki Sloveniji v letu 1993 za prostore mladih, ki se je odvijal po ulicah Ptuja. Je tudi soavtor zbornika "Bili ste zraven", za različne časopise je napisal večje število člankov.
RUDI URAN
Rojen 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1980 končal Šolo za oblikovanje, pet let kasneje pa Akademijo za likovne umetnosti. Kmalu zatem je postal član Društva likovnih umetnikov Maribor. Po opravljenem šolanju je v dosedanjih letih imel številne samostojne likovne razstave pretežno po Sloveniji, sodeloval pa je tudi pri več skupinskih razstavah (v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem). Od leta 2003 se intenzivno ukvarja s filmom (glasbenim, dokumentarnim, igranim). Sodeloval je v ožjem izboru na številnih filmskih festivalih v Sloveniji in drugod (Evropa, Afrika, Južna in Severna Amerika). Za svoja likovna dela in filmsko ustvarjalnost je prejel več nagrad. Živi in dela v Mariboru.
RADKO BRAČKO
Rojen leta 1959, soustanovitelj punk scene na Tratah, bobnar skupine Masakr, bobnar skupine Butli, soustanovitelj Študentsko delavskega rok teatra v opoziciji (1982), avtor naslovnice prve številke fanzina Bla Bla Bla (1983), član Inkriminiranega kolektiva (1984–1987).
GORAN MAJCEN
Bil je frontman skupine Abbildungen Variete.
MARIO MARZIDOVŠEK
Živel v mnogokotniku Slovenska Bistrica–Ruše–Maribor–Rače–Poljčane–...–Zemlja–vesolje. Po končani srednji kemijski šoli delal kot tehnolog in oblikovalec v kemičnem podjetju. Glasbenik, likovnik, založnik, alternativni kulturni organizator, eksperimentator, inovator, lucidnež, provokator. Pri svoji založbi MarzidovshekMinimaLaboratorium (MML) je izdal in posnel ogromno število kasetnih izdaj. Založba MML je bila obenem prva zares neodvisna založba v Jugoslaviji. Mario Marzidovšek je bil multimedijski umetnik: najvidnejši predstavnik mail arta v Sloveniji. Uveljavil se je kot likovni umetnik v institucionalni umetnosti. Bil je ustvarjalec in izdajatelj fanzinov, najpomembnejši med njimi je Štajerski poročevalec v katerem je združil celotno neinstitucionalno kulturno sceno SV Slovenije. Navezal je stike in sodeloval z različnimi ekstremnimi glasbeniki širom sveta. Eden od motorjev alternativne scene '80-tih let v mariborski regiji. Avtor različnih odrskih postavitev – performansov. Postavil temelje sodobne kulturne produkcije v SV Sloveniji. Poln energije, prebliskov, nemiru, nepredvidljivosti, novotarij. Šel preko roba. Hote ali nehote. Preminil prerano, leta 2011, star manj kot 50.
ABBILDUNGEN VARIETE
Skupina je delovala v letu 1983, naredila svoj prvi posnetek januarja tega leta (bobni, distorzirana kitara in radio – srednji in kratki val) ter se uvrstila na Novi Rock '83. V tem letu je posnela nekaj svojih za javnost zaprtih in dva polzaprta nastopa (Frančiškanska cerkev, Sinagoga), dve razstavi in dva koncerta. Z delovanjem v izhodiščni zasedbi je prenehala v začetku leta 1984. Skupina je kulturno prevrednotila mariborski prostor s svojim javnim nastopom, odražajočim novo in drugačno estetiko od doslej tukaj znane. Njene plakatne akcije so vznemirile tako meščane kot akterje sodobne umetniške in glasbene scene. Razstava v mariborski Sinagogi je bila eden kultnih umetniških dogodkov mariborske umetnostne zgodovine. Pravijo, da so se vsi, ki so takrat videli plakat Abbildungen Variete, spraševali, kje za vraga je v Mariboru zgradba, ki je bila ovekovečena na plakatu. Naj razkrijemo, da je v Mariboru ni in je tudi nikoli ni bilo ....
KLOPOTEC
Klopotec je bil zafrkantski duo Branka in Dušana Hedla, ki sta z elektronskimi instrumenti, efekti, predvsem pa s starimi orglami pri sebi doma snemala posnetke na kasetofon. Te instrumente je Dušan kupoval za potrebe skupine CZD. Klopotec je bil v '80-tih letih XX. stoletja v širši javnosti neprepoznaven, saj so 'nastope' tega dua lahko spremljali le najožji prijatelji, npr. na rojstnih dnevih in drugih podobnih priložnostih. Posebnost Klopotca je glasbena podlaga, ki nikoli ni bazirala na ritmu. Glasbenika eksplicitno nista nikoli uporabljala ritem mašine – ta je bila uporabljena kot efekt in ne kot ponavljajoča se ritmična podlaga. Klopotec se je v devetdesetih preimenoval v Kloopotec. Nastopi Kloopotca so še vedno izjemno redki. Posebnost projekta je ostala ustvarjanje glasbe brez ritmičnih pomagal in na analogni način.
HUM
Hum je projekt, ki se je s pojavom Atarija dogajal vzporedno s punk (kitarskim) bendom CZD. Stojan Kralj, ki je bil pri CZD kitarist, je bil odličen glasbenik, ki je verjel, da bi prihajajoči računalniki lahko pomagali pri ustvarjanju glasbe. Konec '80-tih let XX. stoletja je s tem 'okužil' tudi Bojana Tomažiča. Tudi Dušan Hedl je vzporedno postal računalniški fen, najprej s Commodorjem. Leta 1989 je Tomažič naredil prve glasbene podlage za projekt HUM (Human Universal Misery), Dušan je pel vokale, skupaj sta pesmi aranžirala. Prve pesmi so bile narejene na Atariju brez trdega diska. HUM je potem pripravil še vsaj štirideset pesmi. Nekaj projektov je propadlo tik pred zdajci, ker se je računalnik sesul. Pri pesmi Autobahn, ki je bila posneta pri Robiju v studiu v Ljutomeru, sta bila uporabljena tudi Akai sampler in klaviatura Roland, recitator na njej pa je Klaus Dieter Požgan.
PETER TOMAŽ DOBRILA
'Te čudovite MARGINE' je (bilo) polno ime slovenske umetniške skupine iz '80 let XX. stoletja. Začeli so z namestitvami, razstavami, koncerti, recitali in akcijami v prostorih ljubljanskega K4 in nadaljevali v Mariboru na odprtem, v parku Betnava ter se pojavili v takrat pravkar odprtem ŠTUK-u s kar 'Tednom mladinske kulture', prvo tovrstno produkcijo pri nas. Nato so obšli še druge prostore – galerije, klube, knjigarne – in mesta po Sloveniji ter gostovali tudi v Zagrebu, Beogradu in tujini. V skupini, ki je bila ena pionirskih novomedijskih grupacij, so delovali likovni umetniki Vojko Pogačar, Rudi Uran in Majda Dreo, fotograf Vojko Stiplovšek, pesnik Jože Janež in glasbeniki Peter Tomaž Dobrila in skupina OsemTon z avdio podporo Deana Primožiča. Značilno zanje je bilo kreativno prepletanje misli, idej, del, kjer je eno nadgrajevalo drugo v stvarjenju celostne umetnine, in tudi svobodne kombinacije sodelavk in sodelavcev ter poljubno oženje ali širjenje grupacije. Vsako njihovo pojavljanje je bilo unikatno, s posebej, in situ pripravljenim projektom in enkratno izvedenim programom. Nekaj od tega je ostalo na dveh kasetah Petra Tomaž Dobrile, MARGINE in Missa, kjer so na slednji osnovno jedro skupine razširili gostje Maša Grgurevič (vokal), Jože Kos Sine (besedila pesmi in branje teh), Smiljan (pihala), Rajko Muršič (kitara) in Zmago Jesenik (bobni). Skupina je poniknila leta 1990.
CZD (CENTER ZA DEHUMANIZACIJO)
Deluje od leta 1984 in je danes evropsko znan punk bend. Izvira iz podeželsko polproletarske okolice Maribora (Selnica ob Muri, Trate). Že vrsto let je eden od stebrov alternativne glasbene in kulturne scene v Mariboru ter širše v Sloveniji. Leta 1987 je prejel nagrado Zlata ptica za glasbeno ustvarjalnost. Skupino odlikuje samosvojost, drznost, samobitnost, eksperiment, energija in stalna težnja po inoviranju glasbenega izraza. Že od začetka so uporabljali kasetofon v funkciji samplerja in elektronske instrumente, npr. monofonični sintetizator Korg MS 10. V začetku '90-tih let XX. stoletja izlet v elektronsko glasbo in snemanje skladb z Atarijem – ena od teh z naslovom "Hanging paradise" je na pričujočem LP-ju.
ŠTUDENTSKO DELAVSKI ROCK TEATER V OPOZICIJI (ŠDRTVO)
je bil performans projekt, ki je zvok uporabljal le kot podlago za 'filozofske' oz. družbeno-angažirane izstope. Projekt se je začel leta 1982 z dvema članoma, Radkom Bračkom in Dušanom Hedlom. Ta dva sta takrat pričela sodelovati tudi v eni od prvih slovenskih punk skupin Masaker. Projekt ŠDRTVO iz svojega prvega obdobja za seboj skorajda ni zapustil posnetega zvočnega materiala. Najbolj znano je »Streljanje s karbid kanglo«. Je pa bil projekt bolj dejaven na vizualnem področju zaradi Radkovih slikarskih in podobnih del. Objavil jih je tudi v fanzinu Inkriminalni produkt (1984). Leta 2011 je ŠDRTVO izdal split LP, na katerem je zapolnil eno stran plošče.
Vsebina plošče:
Stran A:
Abbildingen Variete - Intro
Abbildingen Variete – Live I @ studio Aljaževa
Abbildingen Variete - Live II @ studio Aljaževa (WAV, MP3)
Peter Tomaž Dobrila – Vključiva privlak
Peter T. Dobrila - Marijopecviliinrudi
Stana – Pisalni stroj
Stran B:
Mario Marzidovšek - Undertaker
Mario Marzidovšek - Unknown
Klopotec - Voice
Študentsko delavski rock teater v opoziciji – Milica policija
CZD – Hanging paradise
HUM – Autobahn
Plošča je na voljo v ploščarni SpinVinyl v Ljubljani.
