Antropologinja in publicistka Vesna Vuk Godina je prepoznaven obraz na slovenski medijski sceni, tokrat je presenetila s svojo prvo nestrokovno knjigo, ki pa je posledica njenega znanstvenega dela, na nek način nam prikaže njeno znanstveno delo na neposreden človeški način. Havaji na papirju so predvsem njen privatni havajski dnevnik z nekaterimi dodatki iz profesionalnega antropološkega dnevnika, ki ga je avtorica pisala v času svojega enajstmesečnega bivanja oz. antropološkega terenskega dela na Havajih, kjer je kot Fulbrightova štipendistka bila gostja Hawai'i Pacific University. Antropologi na svojem terenskem delu praviloma ob obveznem profesionalnem vodijo še zasebni dnevnik, ki jim je neke vrste ventil, saj se mnogokrat gibljejo v precej "drugačnih" kulturah od tiste iz katere prihajajo. Verjamemo, da avtorica na Havajih ni doživela t.i. kulturnega šoka, a nam vseeno ponuja sila zanimive poglede na havajsko kulturo in družbo, morda še posebej tiste, ki jih je zabeležila ob ameriškem napadu na Irak, ki je sovpadel z njenim bivanjem na Pacifiku. Njen dnevnik je sočno in mestoma zelo intimno pisanje, ki dokumentira, kot piše avtorica, najlepše in najbolj plodovito leto njenega življenja, ki pa je bilo tudi leto največjih sprememb v njenem življenju, leto njene doslej najtemeljitejše življenjske inventure in leto intenzivnega trpljenja. Antropološki terenski dnevnik, ki ga je avtorica vodila na Havajih je prvo terensko delo, ki ga je na klasičnem antropološkem terenu izvajal antropolog iz Vzhodne Evrope. Predmet opazovanja so bili poleg havajskih domorodcev predvsem Američani, ki živijo na Havajih in tvorijo elitni del multikulturne družbe na Havajih.
(332 strani, leto izida: 2004)
Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Buča.
