STARCI 1.2

Hiranje, osamljenost, bolezen, smrt. Občutek, da nam življenje polzi iz rok, in da gre svet mimo brez nas. In da je vse, kar nam je ostalo, le še spomin.

Živimo v družbi, ki se s staranjem sooča preko institucionalizacije, s predsodki in izolacijo. Kjer je medgeneracijsko sodelovanje pogosto le floskula. In kjer moramo govoriti le o o tem, da je starost lepa, pri čemer mora ostati strah pred minljivostjo globoko potlačen v vsakem posamezniku. (več …)

Mammalian Diving Reflex: VES MOJ SEKS (CA, SI)

Mammalian Diving Reflex je kolektiv, ki ga umetniško vodi Darren O’Donnel. V svojem delu uporabljajo metodo, ki jo je razvil O’Donnel in poimenoval »socialna akupunktura«. Verjame namreč, da je mogoče usihajočo moč, potentnost in relevanco gledališča spodbuditi s civilno angažiranostjo in socialnimi interakcijami kot estetiko. Mammalian Diving Reflex se osredotočajo na participatorne procese in tudi predstave, delajo z naturščiki, običajno z lokalci; njihova dela so navihana in izzivalna.

Vsi vemo, da je odnos do spolnosti danes drugačen, kot je bil leta nazaj, poznamo tudi statistike o različnih spolnih praksah in letos ob 50-letnici leta 1968 tudi poskušamo misliti, kaj nam je prinesla t. i. seksualna revolucija. Ampak kot lepo poje Dolly Parton, nihče ne ve, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, za konkretnimi zaprtimi vrati. V Sloveniji smo poiskali 6 ljudi starejše generacije, ki so pripravljeni govoriti o seksu; o svojem seksu, ne samo seksu na splošno. Skupaj z Mammalian Diving Reflex so svoje zgodbe predelali v predstavo in tako bomo vsaj za trenutek lahko pogledali za zaprta vrata romance in spolnosti neke generacije.

Avtor: Darren O’Donnell
Režija: Darren O’Donnell
Sorežija: Alice Fleming
Nastopajo: Srečko Polanec, Jadranka Novak, Nada Tržan-Herman, Peter Butoln, Ana Jovičević, Pavel Premrl
Gostiteljica: Lea Kukovičič
Oblikovalec zvoka: Rok Kovač
Produkcija: Tina Fance, Alice Fleming, Annalise Prodor, Melika Ramić
Tehnična režija in oblikovanje okolja: Alice Fleming, James Mapes
Lokalna producentka: Lea Kukovičič
Prevajalki: Gaja Vudrag, Urša Grum
Pripravnice: Sorcha Gibson, Sonja Kovačevič, Chiara Prodi
Nadnapisi: Lara Jerkovič
Luč: Janko Oven
Lokalna tehnična podpora: Igor Remeta, Grega Mohorčič

120 minut

Predstava je v slovenščini z angleškimi nadnapisi.

Foto: Taku Kumabe

VN Lab – laboratorij za sodobne scenske umetnosti – prijave do 15. januarja 2017

Foto: arhiv VN

januar – junij 2017

Lab je organiziran kot serija 6 delavnic, ki so povezane v kontinuiran kreativni proces. Delo poteka po metodi samouprizarjanja, ki smo jo razvili na osnovi 10-letne ustvarjalne prakse Vie Negative in izkušenj pri vodenju številnih delavnic doma in v tujini. (več …)

Beton Ltd.: ICH KANN NICHT ANDERS

Foto: Toni Soprano

Avtorsko poetiko kolektiva Beton Ltd. (Katarina Stegnar, Branko Jordan, Primož Bezjak) zaznamuje iskanje osebnih vstopov v globalna vprašanja – njihova pozicija je pogosto performerska –, iskanje novih, hibridnih formatov uprizarjanja in mojstrsko obvladovanje uprizoritvenih tehnik. Ich kann nicht anders je njihova peta predstava, kjer nas kontrapunkt med popolno intimo in odzveni globalnih dogodkov spomni na tezo Srećka Horvata, da je prava revolucija vedno revolucija vsega, vseh družbenih odnosov, tudi najbolj intimnih.

Svet okoli nas je nasičen z dogajanjem, nasičen s spremembami in, če obstaja konstanta, je to trenutno negotovost. Slutimo spremembe, a kakšne bodo, se še ne izrisuje jasno. Ena izmed možnih strategij boja proti oglušujoči glasnosti sveta, je umik v svoj svet. Ne predaja, ampak obramba lastnega intimnega teritorija pred zunanjim svetom. Umik v intimo, kjer je svoboda možna in kjer je utopija – zdaj.

Kolofon

Koncept in režija: Beton Ltd.
Nastopajo: Katarina Stegnar, Branko Jordan, Primož Bezjak
Glasba: Dead Tongues
Oblikovanje prostora: sonda4, Toni Soprano
Kostumografija: Mateja Benedetti
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Dramaturška sodelavka: Urška Brodar
Tehnični vodja: Andrej Petrovčič
Tehnični sodelavec: Martin Lovšin
Izvršna producentka: Maja Vižin
Stiki z javnostmi: Tamara Bračič Vidmar
Produkcija: Bunker, Ljubljana
Predstavo so omogočili: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana
S pomočjo: Elektro Ljubljana, d.d., Slovensko mladinsko gledališče
Zahvala: GT22, Športno društvo Tabor, Aljoša Cetinski, Mini Teater, Uroš Kaurin, Nathalie Horvat

Izvedbe

Premiera:
26. avgust 2016, ob 20.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana

Prihodnje predstave:
/

Pretekle predstave: 
27. avgust 2016, ob 21.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
29. in 30. avgust 2016, ob 20.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
24. in 25. september 2016 ob 20.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
8. in 9. oktober 2016 ob 20.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
19. in 20. november 2016 ob 20.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
22. november ob 18.00 in 20.00,  v okviru festivala Drugajanje, Narodni dom Maribor, Maribor
4. april 2017, Teden slovenske drame, Kranj
13. in 14. maj 2017, ob 20.00, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
3. in 4. junij 2017, ob 20.00, v okviru Mednarodnega srečanja Flanders – Balkan Express, Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
17. september 2017, ob 20.00 Dvorana športnega društva Tabor, Ljubljana
5. in 6. oktober 2017, Prague Crossroads International Theatre Festival, Češka Republika
10. in 11. oktober 2017, Festival Konfrontacje Teatralne Lublin, Poljska

Kritike

Arhar N.: Ocenjujemo: Ich kann nicht anders, Delo, 30. 8. 2016 (pdf 180KB)
Jelesijević N., V vakuumu ohranitve golega življenja : Ich kann nicht anders, Radio Študent, 30.8.2016 (pdf 172 KB)

Video

Ich kann nicht anders Trailer from Bunker Ljubljana on Vimeo.

Fotografije

Foto: Nada Žgank

Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA

Grafika: Sara Lucu in Andrej Kurent, Malomeščanske luknje, 2015

Produkcija VII. semestra GLR, DI in DSU

Če se lahko zazdijo malomeščani v čem podobni tudi nam ali našim soprebivalcem današnjega sveta, je to morebiti v tem, da se človeštvo konstantno obremenjuje s pomanjkanjem vsebine ali nezmožnostjo izražanja vsebine, ki bi bila tako v ožjem kot v širšem okolju sprejeta tako, kakor bi si želeli. Zato poskušamo to ne-vsebino prekriti z lažnim izražanjem stališč in pogledom na svet, ki ni (več …)

Barbara Kapelj Osredkar & Damir Avdić: A ŠTEKAŠŠŠ?, premiera

Foto: Damjan Osredkar

Kaj so obljubljene dežele, kakšna je resnica o obljubljenih deželah, kjer se cedita mleko in med? Kaj vse počnemo umetniki, da preživimo, da lahko preživimo naše družine, da lahko ustvarjamo boljše pogoje? S čim vse se ubadamo? Kdo vse je v predstavi gol? Kakšna je percepcija umetnika migranta in kaj pomeni zanikati svojo identiteto? (več …)

Leja Jurišić, Teja Reba: DRUGA SVOBODA

Foto: Nada Žgank

“Avtorici v Drugi svobodi združita nekaj motivov iz svojih prejšnjih solo in skupnih komadov, ki jih razvijata v eksperimentalnem duhu, brez odvečnega obremenjevanja z natančnim določanjem dramaturških mej predstave. V tej raznolikosti vlog, podob in transformacij zraste potencial premisleka in samopremisleka, ki zlahka steče med samim performansom.  (več …)

Betontanc: PISTA SVETA

Foto: Jure Vlahovič

Vsi imamo radi šport zaradi njegove čistosti. Obstajaš samo ti, tvoje telo, pista in tekma. Vsi želijo zmagovati, nekateri zmage potrebujejo. Vsi verjamejo, da so lahko prvaki. Vsi smo ujeti v isto igro, iz katere ni izhoda. Kaj narediti? Se upokojiti? Povedati resnico? Zakaj? Včasih je bolje sanjati podnevi kot živeti ponoči. (več …)

V okviru KUL abonmaja predstavljamo: Mare Bulc + nastopajoči: GREMO VSI!

Foto: Domen Ulbl

Gledališko-glasbeni projekt, v katerem nastopajo izključno glasbenice in glasbeniki. Država je bend in prebivalec države je muzikant in selitev iz države v državo je kot selitev muzikanta iz benda v bend.
” … idealna zasedba v vseh pogledih: družbenokritičnem angažmaju, glasbeni invenciji in performerski veščini”. (Blaž Lukan, Delo, 18. 4. 2013) (več …)

Beton Ltd.: VSE, KAR SMO IZGUBILI, MEDTEM KO SMO ŽIVELI

Foto: Urška Boljkovac

Predstava Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik Eugène Ionesco. Drzen glamur in vrhunski šov; veličastne stavbe in čas, ko je vse mogoče; so to le sanje, ki pripadajo preteklosti? V kaj smo se rodili in med čim odrasli? Kaj bi morali narediti, pa nis[m]o? O čem bi morali premišljevati, pa nis[m]o? (več …)