Stara elektrarna arhiv

Tina Dobaj Eder, Gregor Kamnikar: KAPITAL

»Kapital je plesna predstava, zanimive in zabavne forme ter dinamične interakcije z občinstvom. Na duhovit in vznemirljiv način izpostavlja aktualno vprašanje – kaj je kapital, pa tudi kolaps, do katerega pripelje pretvorba vseh vrednosti v denar.« Več …

Tomaž Grom: POZABLJENO, PREZRTO

zvočni performans

Performans namerava izkoristiti svojo naravo »v živo«. Živost performativnega dogodka bosta ustvarjala gledalec/poslušalec in izvajalec s poznavalstvom in nevednostjo, poslanstvom in nepoklicanostjo. Vključeni bodo tudi naključni izvajalci, v današnji sodobni ekonomski družbi prezrti in pozabljeni (otroci in varovanci doma za starejše občane), tisti »nekoristni« (podobno kot sodobna glasba) člani naše družbe. Več …

Bara Kolenc: ATELJE

»Nenadoma Karla ne more več obvladovati jezika, ki vre iz njenega telesa. Besede bruhajo iz nje, silovito, vedno glasneje in vedno v višjih frekvencah, ob tem pa njeno telo ostaja zakrčeno kot kip, napeto, nepremično. Več …

MANIFEST K.

Nov gledališki projekt Sebastijana Horvata in velike ustvarjalne ekipe MANIFEST K.
MANIFEST K. je nastal po motivih Komunističnega manifesta K. Marxa in F. Engelsa. Več …

Leja Jurišić, Teja Reba: MED NAMA

»Performans Med nama avtoric in izvajalk Teje Reba in Leje Jurišić je prava osvežitev slovenskih odrov: nanje je pripeljal humor, domišljijo in refleksijo v paketu, ki ni zabavljaški, ni resnoben in ne fatalističen, temveč ravno prav vmes.« Več …

Mateja Bučar: BILA BI PALMA

Perverzija usode, ki se imenuje realnost, je tok mnogoterih interpretacij in tudi kreacij cloveskega uma.

Bila bi palma so sanje o potovanju v eksoticen svet, o drugem in drugacnem, sanjskem zivljenju medtem ko se v resnici soocamo z negibnostjo, nepremicnostjo in ukoreninjenjem na eni sami doloceni tocki. V tej realnosti poizkusamo najti pot, ki zdruzuje sanje in resnicnost. Več …

Via Negativa: VIA NOVA

Cikel performansov Via Nova svoj material zajema iz predstav Vie Negative, ki so nastale v obdobju 2002 – 2008, in to z namenom, da bi ga v novih formatih in novih kontekstih na novo obdelali. Od leta 2002 je sedem smrtnih grehov navrglo številna vprašanja, ki so za njih ustvarjalce tako bistvena, da si jih je potrebno postaviti vsaj še enkrat, če že ne postavljati kar naprej. Via Nova je platforma, ki ustvarjalcem omogoča avtonomne kontekstualizacije, tematizacije in interpretacije materiala Vie Negative in je odprta za različne oblike njihove prezentacije. Performerji nastopajo kot samostojni avtorji: svoje delo podpisujejo s svojim imenom, mu podelijo svoj naslov in ga postavijo v svoj kontekst. Več …

Nina Fajdiga, Jasmina Križaj & Tina Valentan: SUGAR RUSH

Predfestivalski dogodek Festivala Mesto žensk (cena vstopnic 7 EUR; 5 EUR – dijaki, študenti)

Sugar Rush je projekt, ki skozi gib in glasbo vzbuja neznosno sladkobo skupnosti – spomin raja, ki ni nikoli zares obstajal, a je vendar za vedno izgubljen. Čeprav se predstava Sugar Rush v svoji izhodiščni nameri sklicuje na zbir nenatančnih in osebnih reminiscenc na Jugoslavijo, na državo, ki je bila v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja nasilno izbrisana z evropskega zemljevida, pa predstava ne poskuša podati političnega oziroma kritičnega pogleda na to temo. Več …

NOVA PREMIERA koreografinje in performerke MALE KLINE: THE END

“THE END je predstava o tebi, gledalcu, in o meni, performerki. O najinem srečanju v gledališču, tj. na koncu sveta. V gledališču velja en sam zakon: Zakon umetniške norosti. Norost v gledališču odpre prostor svobode. Zato je to predstava o mejah gledališča, razuma in sodbe; o norosti, ki v pričakovanju nepričakovanega vse obrača na glavo. Ta predstava je vaja iz prisotnosti, nesmisla, brezveznosti, spodrsljajev, napak in smeha. Ta predstava je narobe obrnjeni ples, ki ga pleševa oba.” Mala Kline Več …

MESTO ŽENSK- 15. mednarodni festival sodobnih umetnosti

V zadnjem letu tega desetletja se Mesto žensk usmerja v tematizacijo kulturne konstante Juga, ki zavzema v 21. stoletju vse pomembnejše mesto v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu. Področje kulture in umetnosti tako ne ostaja imuno na vsesplošne smernice globalizacije, kjer so vzorci razmišljanja, vrednot in etike praviloma distribuirani prek monopoliziranih informacijskih mrež. Še vedno soobstajajo umetniške prakse s kritičnim pristopom do sodobne mutirane vizije družbe, ki briše zgodovino, razlike, identitete in specifičnosti, umetnost, ki reflektira širše ali lokalne, z nasiljem prepojene slike realnosti perifernega svetovnega Juga. Zato so na letošnji festival povabili predstavnice vseh umetniških panog ter s številnih perifernih celin, ki bodo prispevale k razmisleku na temo svetovnega Juga in nam posredovale diskurz svoje lastne politično-družbene in kulturne realnosti. Več …