---

KDAJ: 18. 04. / 35 min / ŠB
Plesalka, ki izstopi iz svojega telesa, se sooči z lastno podobo in s klinično natančnostjo zarisuje telesno in duševno vedenje, beleži prednosti, razpoloženja, geste, navade, naučene in priučene gibalne vzorce.
Performerka, ki se obravnava kot podatek, kot niz informacij, ki jih je mogoče manipulirati in preurejati, da privzamejo nove pomene.
In kako umetnica občuti to okrepljeno samozavedanje?
Goelijeva predstavi svoj izmišljeni značaj v 3 prizorih skozi skoraj mitično podobo stalno spreminjajoče se punčke: od polomljene do lepe, plešoče, osamljene – dokler znova ne ponikne v spečo nevidnost.

---

KDAJ: 18. 04. / 60 min / ŠB
Ne najbolj vsakdanje predavanje o iskanju predmeta poželenja se prelevi v metapredstavo dejansko ustvarjenega dela. Ko nam razlaga svoje razmerje z bagrom, govori Jeongova pravzaprav o svoji preteklosti, tako da ne vemo prav dobro, ali nam umetnica pojasnjuje delo ali se nam izpoveduje junakinja iz dela.
Zabrisana, ugank polna predstava, ki vsekakor pritegne.

---

KDAJ: 18. - 19. 04. / 50 min / ŠB
Smrt plesalke ob drogu prevprašuje naše gledanje tega, kar si mislimo, da gledamo. Napeljuje nas k razmisleku o tem, kar vidimo: žensko, ki pleše ob drogu. In k preverbi pojmov, kot so voajerizem in zadržanost, ranljivost in nasilje, seksualnost in moč.

Mačo ples izvajajo mladeniči v nočnih klubih po naročilu tako moških kot ženskih strank. S svojskim gibalnim besediščem in telesnostjo je najbrž tipičen za Filipine. Gre za socialo motivirano zapeljevanje, ki moškost izkorišča kot »naravni kapital«.
Mačo ples je solo ženske, ki izvede mačo ples, torej se prelevi v mačo plesalca. S tem izziva naše dojemanje seksualnosti in preizprašuje spol kot sredstvo družbene mobilnosti.

---

KDAJ: 19. 04. / 50 min / ŠB
»Nekega dne sem po vaji obstal in zaznal, da moje telo diha, da izmenjaje vdihuje in izdihuje. Takrat sem se ravno mučil s snovanjem novega plesa in prešinilo me je, da bi napravil dialog med g. Vdihom in g. Izdihom, da bi ustvaril delo o človeškem telesu.«
Napotki za dihanje in citati iz proste haiku poezije Hosaija Ozakija polnijo platno, istočasno pa jih v živo, telesno tolmači Zan.
Bridka, na trenutke šegava predstava o osamljenosti, zvesti spremljevalki sodobnih meščanov.

---

KDAJ: 19. 04. / 20 min / ŠB
Roke so video, nastal, ko je kamera sledila gibom rok ljudi po burmanskem mestu Yangon. Delo poudarja prirojene gibe rok, ki kot da so neodvisne, osvobojene ukazov svojih lastnikov, prej sestavni del dejavnosti, ki jih izvajajo.
Obraz in prsti so raziskava izraznih zmožnosti in dvoumnosti kretenj lastnih rok. Satt nam pokaže tudi osem svojih najljubših gibov rok. V tišini in od blizu nam z govorico telesa poda občutke, ko se ne moreš svobodno izražati ...

---

KDAJ: 19. - 20. 04. / 60 min / CD-DDP
»Kaj pa če mislim dobesedno, ko rečem, da delam na odnosu s publiko? Kaj pa če vsakemu pogledam v oči in vas vse prepoznam, ko se z odra zazrem v publiko? Kaj pa če sva bila intimna, še preden me prideš gledat na mojo predstavo?«
Na gayromeo.com se je Kok dogovoril za 50 zmenkov v 75 dneh, preživetih na relaciji Berlin–Tokio–Ljubljana. Na vsakem zmenku je zaprosil za spominek, v zameno pa povabil na predstavo, v kateri podarja svoj ples.
V angleškem jeziku.

---

KDAJ: 20. 04. / 50 min / CD-KD
»Reuprizoritev« koreografij plesnih legend, kot sta Pina Bausch in Tatsumi Hijikata. Digitalizirano bogastvo gibov iz zgodovine plesa na odru, v živo poustvarja eno samo telo, katerega premike digitalno stimulirajo video in forme, predvajane na platnu. Celotna predstava je rezultat (ne)skladnega sodelovanja novih tehnologij in telesne govorice plesa v smeri novega ustvarjalnega izrazja.
V angleškem jeziku.

---

KDAJ: 22. 04. / 60 min / KŠ
Renz ob pomoči dveh plesnih solov (Eko Supriyanto in Melanie Lane) raziskuje javansko tradicionalno kulturo in »drugost«, njuno sobivanje, vplivanje, prepletanje.
»Drugost« pomeni vsakršen zunanji vpliv, posebno pozornost pa namenja učinku svetovne pop kulture, njeni strategiji »zabave in užitka« ter vsiljenim prostorsko-časovnim predstavam. Vse te vplive prevede v »abstraktno« dramaturgijo, zasnovano na treh temeljnih plesnih elementih: času, prostoru, telesni energiji.

---

KDAJ: 22. 04. / MUSM-P
Performans, ki zahteva dejavno udeležbo vseh nas in ki se dokončno zasnuje na sami lokaciji - v našem primeru na ploščadi pred Muzejem moderne umetnosti.
Bistven del performansa je skupinski prenos objekta na zanj predvideno lokacijo - v našem primeru Muzej sodobne umetnosti. Udeleženci bomo na polno preizkusili svojo vzdržljivost in razumnost, hkrati pa uživali v radostih skupnega uspeha.
»Lahko bi rekel, da odrski gib ponavadi določajo besede – bodisi režiserjevi napotki bodisi scenarij. Prepričan pa sem, da našega gibanja ne določajo le besede. Kaj se zgodi, če morate izjemno velik in zapleten predmet umestiti v določen prostor? Lahko rečemo, da sta `scenarij` performansa v tem primeru teža in oblika predmeta?«

---