Drevo življenja

[Original at http://www.3via.org/index.php?htm=prenapete_strukture/index]

Borut Savski – Drevo spoznanja (Prenapeta struktura III)
Produkcija: KUD Trivia 2011

17. januarja 2012 ob 21.00 v galeriji Metropolis

Otvoritev razstave kibernetske strukture Drevo spoznanja v galeriji Metropolis (izložba Metropola; Kiberpipa) avtorja Boruta Savskega.

Tretja po vrsti prenapeta struktura je bila v osnovni obliki že predstavljena konec lanskega leta na gostujoči razstavi Device_Art v Tokiu (organizacija: zagrebški Kontejner in galerija Kapelica), v oktobru letos pa kot del razstave Muzej Robotov v Mariboru(organizacija UGM Maribor). V prenovljeni vsebini bo tokrat prvič na ogled v Ljubljani. Vse prenapete strukture imajo značilnost prenosa gibalne energije s pomočjo torzijsko nasprotno napetih trakov, kar omogoči zabrisanje prejšnjih – enostavnejših, rotacijskih – načinov giba in prehod v višjo – mistificirano pojavno obliko. Preglednost prenosa je zaradi enostavnosti principa za pozornega gledalca ohranjena, tako da lahko govorimo kar o “uteleseni metafori” (metafora: starogrško μεταφορά “prenos”).

Drugo povezano polje razmisleka, ki objektu predstoji, so translacije gibanja iz fiksnih točk v tridimenzionalno polje. Kraki “drevesa” namreč prav očitno opisujejo prostor. V miselno polje prenesni pomen nam morda približa problem razumevanja stvari – objektnih in onih drugih. Najbolj enostavni primer: branje, učenje novih pojmov iz ploskega besedila ne prinese takoj razumevanja, ampak šele ob dodatnem razmisleku pojmi pridobijo telo in postanejo razumljivi. Teza: razum je torej prostorski fenomen.

Tretje polje, ki je objektu podelilo tudi ime (Drevo spoznanja), se tiče kibernetskih (samouravnavajočih) lastnosti sistema – torej zaznavanje okolice in interpretacije zaznav – odziv na okolico. Tu se dotikamo dramaturgije (sosledja), ki ni enostavno predvidljiva, ampak je rezultat zaporedja in vzporedja v tekočem in ravno minulem času – torej tudi stvar spomina/ pomnilnika. Sistem tega prenosa – od zaznav do svojih gibalnih odzivov (rezultatov) – naj ne bi bil reducirajoč, ampak ohranjujoč vso vhodno bogastvo podatkov tudi v interpretirani/ prenešeni obliki. V sistem smo poleg tega dodali nekaj tipičnih načinov programiranega obnašanja, ki najbolj priličijo konkretni mehanični izvedbi “Drevesa” – temu so botrovali zgolj koreografski razlogi – oziroma: osnovni estetski razlogi. Resnični estetski razlogi pa tičijo v integraciji vsega povedanega v pojavno celovitost metaforičnega telesa.

Drevo spoznanja je skupaj z drevesom življenja eden od temeljnih konceptov zahodno-krščanske kulture in metaforično izjemno bogato. Drevo spoznanja (The Tree of Knowledge; avtorja: Humberto Maturana in Francisco Varela; prevedeno tudi v slovenščino) je tudi temeljno delo biološke veje kibernetike – avtopoetske teorije (autopoesis: samokreacija) – s katerim je biologija vstopila v kibernetsko dobo. Ker je temeljna misel knjige v definiciji živih sistemov, je s tem na nek način opisana pot tudi do Drevesa življenja.

Na fotografijah zgoraj je najnovejša prenapeta struktura še s starim “analogičnim” srcem, imenovana Drevo življenja ali tudi Bonsai življenja – razstavljena v sklopu razstave Muzej robotov oktobra 2011 v Mariboru.

On photos above is the newest from the strained structures series – called Tree of Life / Bonsai of Life – and it belongs to the octopussies family. October 2011 – exhibited at Museum of Robots exhibition in Maribor.

Prenapete strukture: Drevo življena | Tree of Life | Bonsai (2010)

Vsi trije sistemi so v procesu razvoja pridobili drugačno zaporedje – tako je najbolj primitivna oblika črv oz. DNK – telo, ki se imenuje Bitje, druga je Drevo življenja in tretja je Hobotnica. Zadnji dve višji obliki pridobivata drugačno logiko, ki jima bo omogočala nekatere rudimentarne oblike obnašanj – sinhronih koreografij.