Drage i dragi,

pozivamo vas na predstavljanje knjige ''U svojem dvorištu'' autorice Suzane Tratnik koje će se održati u knjižnici Marka Marulića u Splitu, Ulica Slobode 2, u ponedjeljak 20.02. s početkom u 18 sati.

Predstavljanje knjige će moderirati Luiza Bouharoua.

Suzana Tratnik rođena je 1963. godine u Murskoj Soboti. Diplomirala je sociologiju na Fakultetu za društvene znanosti u Ljubljani, magistrirala antropologiju spolova na Institutum Studiorum Humanitatis, također u Ljubljani. Živi i radi u Ljubljani kao spisateljica, prevoditeljica i publicistica. Objavila je pet zbirki kratkih priča: Pod ničlo (Ispod ništice, 1997.), Na svojem dvorišču (U svojem dvorištu, 2003.), Vzporednice (Paralele, 2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (Ono što nisam nikada razumjela u vlaku, 2008.) i Dva svetova (Dva svijeta, 2010.); dva romana: Ime mi je Damjan (2001.) i Tretji svet (Treći svijet, 2007.), dječju slikovnicu Zafuškana Ganca (2010.). Također je napisala i monodramu, radijsku igru, stručni rad o lezbijskom pokretu u Sloveniji te stručni rad o lezbijskoj literaturi. Godine 2007. primila je nagradu Prešernove zaklade za književnost. Njezine knjige i kratke priče prevedene su na dvadeset jezika, a prevela je više knjiga britanske i američke proze, drame i stručne tekstove različitih autorica i autora, kao što su Judith Butler, Adrienne Rich, Leslie Feinberg, Michael Cunningham, Jackie Kay, Mary Dorcey, Katy Watson, Ian McEwan, Dennic Cooper i Truman Capote.

**********


Foto: Šimen Zupančič/Jana

O avtorici

Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, publicistka in aktivistka. Je diplomirana sociologinja in magistrica antropologije spolov. Doslej je izdala pet kratkoproznih zbirk (Pod ničlo, Na svojem dvorišču, Vzporednice, Česa nisem nikoli razumela na vlaku, Dva svetova) in dva romana. Za zbirko Vzporednice je leta 2008 prejela nagrado Prešernovega sklada. Dvakrat je bila v ožjem izboru za Dnevnikovo nagrado Fabula za kratko prozo, z romanom Tretji svet pa je bila nominirana za nagrado Kresnik. Prvi roman Ime mi je Damjan, po katerem je avtorica napisala tudi monodramo, je preveden v nemščino, češčino, slovaščino in srbščino. Njene kratke zgodbe pa so prevedene v več kot petnajst jezikov.

**********
PRAZNIK JELA
(odlomek iz slikanice Zafuškana Ganca)

Ko je nekega popoldneva Ganca prišla domov v kurnik in od veselja pricvilila v kuhinjo, je zagledala nekaj nezaslišanega. Čeprav je bilo do nedvomno slastnega poznega kosila le še pol podganje ure, je bila edina miza v restavraciji dolgočasno pospravljena in nesramno čista. Nikjer krožnikov, nikjer hrane, še ene same suhe drobtinice ne! Kaj takega se v bežigrajskem kurniku še ni zgodilo!

»Gan, gan, gan!« je presunljivo zacvilila Ganca. »Kje pa je pozno kosilo? Na mizi ni čisto nič!«

»Kakoko to misliš, Ganca?« se je začudil Koko. »Da na mizi ni čisto nič? Hm, hm. To že ne bo prav. Morala bi reči takokole: na mizi je nič.«

»No, pa je na mizi nič!« je piskala razburjena Ganca. »Ampak nobenega niča ne moreva pojesti! Ne tega, ki je, še manj pa tistega, ki ga ni.«

»Hm … Kakokopak …« se je Koko že predal mislim o prežvekovanju niča.

Toda Ganco je zanimalo samo to, zakaj neki se je njen pernati prijatelj ravno tega dne, ko je bila sama tako strašansko lačna in ji je tako krulilo v želodčku, da je odmevalo po rovčkih, spomnil skuhati prav en nezafuškani nič.

Koko je zamahnil s perutničkami, se s taco navihano popraskal po zadnji pernati plati in svečano oznanil:

»Danes je restavracija Pri Kokojeviču zaprta, ker je praznik dela.«

»Praznik dela?!?« Ganca se je kar stresla od neznanih besed in si s tačkami hitro pogladila brčice. »Kakšen praznik pa je to? In kako naj praznujem, če ni nič za pod Gančin zob?!«

»Na ta praznik …« je preudarno začel pojasnjevati Koko. »Ne, še enkrat bom začel. To je praznik, ki se praznuje takoko, da se nič ne dela. Zato tudi ni bilo mogoče nič skuhati. Oziroma se je skuhal en nič.«

»Že prav!« je menila Ganca. »Ampak treba je jesti tudi na praznik – dela ali nedela!«

Koko se je strinjal že zato, ker je bil kljub prazničnemu vzdušju tudi sam lačen in poskusil je diplomirano razmisliti o tem, kako bi bilo mogoče na praznični dan priti do kosila, ne da bi delal.

»Ko, ko, ko!« je zavreščal, ko se je domislil prave učene rešitve iz te hude zagate in od navdušenja poskočil do stropa, da je perje sfrčalo po vsem kurniku. Odprl je predal, vzel nekaj denarja in naglo odprhutal, ne da bi se spomnil povedati, zakaj in kam.

---

Suzana Tratnik je dobitnica nagrade Prešernovega sklada 2007 za literaturo. Nagrada je priznanje za njeno zbirko kratkih zgodb Vzporednice, ki je bila nominirana tudi za Fabulo.
Suzana Tratnik je z romanom Tretji svet med petimi finalisti za nagrado kresnik 2008.
Več o nagrajencih na spletni strani Ministrstva za kulturo.

CD, 7. 2. 2006