ZLOČIN NA PLASTOSOVI PLOŠČADI
Vladimir P. Jajčnica, svobodni raziskovalni novinar

Včeraj zjutraj so kriminalisti na Plastosovi ploščadi št. 43 našli že precej razpadlo truplo univerzitetnega profesorja in doktorja plastosologije Marca fon Kovachicha. Zaenkrat lahko potrdimo, da na ostankih trupla ni sledov fizičnega nasilja, čeprav njegova nenadna smrt preiskovalcem povzroča nemalo skrbi. Truplo so identificirali nekateri najuglednejši profesorjevi učenci, ki so prišli bedet ob njegove ostanke z vseh koncev sveta. Treba je omeniti, da je bil profesor znanstvenik medplanetarnega slovesa, hkrati pa je bil tudi duhovni vodja sekte, verskega kulta z imenom V naročju občestva Plastos, ki ima po vsem svetu več kot šest milijard privržencev. Profesorjeva verska sekta je po hitrem in sramotnem razpadu Katoliške cerkve v letu 2001 (v zvezi z znano afero, ki jo zgodovinarji poznajo pod imenom Otok Bled)  poleg Hare Krišne najbolj razširjena planetarna verska skupnost. Vojska je ostanke dragega pokojnika začasno evakuirala v pisarno županje prestolnega mesta in jih močno zastražila; obstaja namreč upravičen sum, da bodo ostanke profesorja doktorja fon Kovachicha njegovi številni privrženci, ki se v stotisočih že od jutra zbirajo  pred Mestno hišo, poskušali použiti, saj po njihovi verski doktrini, ki jo je lastnoročno zapisal prav pokojnik, samo meso lahko v mesu polnokrvno zaživi naprej. Kot lahko vidimo, si nekateri njegovo metaforo razlagajo tudi zelo praktično, saj so prepričani, da bo profesor živel naprej, če bodo použili košček njegovega mesa, pri tem pa poudarjamo, da vsi deli profesorjevega telesa niso enako cenjeni. To, da je profesorjeve izjave o mesu treba razumeti zgolj metaforično, nam dokazuje dejstvo, da je bil profesor za časa življenja ortodoksen vegetarijanec. Tako da resnica profesorjeve misli samo meso lahko v mesu polnokrvno zaživi naprej, ostaja še naprej dvoumna, sploh če vemo, da je z njo večkrat nagovarjal osebe nežnejšega spola, in to v najintimnejših trenutkih svojega življenja.
Zdaj pa še nekaj malega o vzrokih profesorjeve nenadne smrti. Naši bralci se bodo prav gotovo spomnili famoznega planetarnega odkritja civilizacije Plastosov v letu 2223 ob izlivu reke Ob. Že takrat se je v znanstvenih krogih šušljalo, da so odkrili v nosni odprtini muzejskega eksponata št. 6 nekakšne celice v mirovanju. Poimenovali so jih plastotrosi. Odkritje je vse do danes ostalo vojaška skrivnost najvišje stopnje, saj so plastosologi odkrili, da gre za nekakšno tempirano spolno bombo. Največ vpogleda v to odkritje je imel prav pokojni profesor fon Kovachich, ki je tudi sicer znan po svojih raziskavah o spolnem življenju izumrlih civilizacij, zlasti tistih, ki so živele na sotočju dveh davno presahlih rek - Save in Donave. Pokojni profesor je v svoji katatonični razpravi Deset tez o obstoju spečih nosnih spolnih celic v eksponatu št. 6, ki jo je pospremil s praktičnimi napotki in risbami, dokazoval, da se lahko mirujoče spolne celice v nosni odprtini eksponata št. 6 aktivirajo, če pridejo v kontakt z živim človeškim semenom. Hkrati pa je profesor v zgoraj omenjeni razpravi namignil tudi na to, da bi osebek, ki bi skozi nosno odprtino eksponata št. 6 koitirajoče prodrl v jedro mirujoče spolne celice izumrle civilizacije, najbrž izdihnil na licu mesta. Ekspanzija oplojevanja bi bila tako silovita, da bi koitirajočemu izsrkala ne samo seme, temveč tudi vso ostalo človeško notranjost. Prišlo bi namreč do medcivilizacijskega konflikta, ki bazira na spoju med beljakovinami in strojnim oljem, saj vsi dobro vemo, da je plastos-genetika pravzaprav fuzija bioloških in tehnoloških materialov. 
Prijatelji pokojnega profesorja fon Kovachicha trdijo, da se je zadnje tedne ukvarjal predvsem s tem, kako razširiti nosno odprtino. To pa nam je lahko zadosten dokaz, da se je profesor pripravljal na usodno koitacijo z izumrlo civilizacijo. 
Je profesorjeva smrt samomor ali zgolj nesebično znanstveno žrtvovanje, ki naj bi prihodnjim rodovom pripomoglo k bolj živemu opazovanju civilizacije Plastos? Na ti dve vprašanji pa žal lahko odgovori samo pokojni doktor profesor Marc fon Kovachich. 
Slava mu.