Prvi so v Katastropolis prispeli Skandinavci skupaj s preživelimi iz severnobaltiških držav (za lažje razumevanje so uporabljena stara zgodovinska evropska imena, sicer imajo Plastosi za te kraje svoja, za nas neizgovorljiva), ki so za obstoj varnega centra izvedeli takoj po katastrofi. To je bilo leta 2049. 
Drugi sta v mesto prišli srednje- in južnoevropska veja, ki sta se leta 2076 združili pod Uralom in nato skupaj nadaljevali pot ob njegovem vzhodnem robu navzgor. To je bilo leta 2069. Južnoevropsko vejo so sestavljali nekdanji Italijani, preživeli prebivalci celega Balkana, Panonske nižine, Turčije, Kavkaza, Ukrajine. Začasni center je bil ob Donavi (blizu Beograda), sicer pa so ves čas potovali proti jugu Urala. Srednjeevropsko vejo so sestavljali preživeli iz Nemčije, Danske, Švice, Poljske, Češke s središčem ob Labi (vzhodno od Prage). Zanje je bilo značilno usmerjanje v mehanizacijo, imeli so veliko pripomočkov za premikanje. Leta 2070 so se zaradi vse večjega onesnaženja odločili priključiti  južnoevropski veji in so potovali zelo hitro. So domnevni ustanovitelji kulta hitrosti. Zadnji so v Katastropolis prišli preživeli iz Britanije, Portugalske, Španije in Francije. Njihov center je bil ob reki Seini, bili so zelo raznoliki, s kozmopolitsko kulturo. Jasnega trenda v operacijskih posegih očitno ni bilo, so pa razvili lastno letalstvo. Leta 2110 so baje začele vdirati ameriške raziskovalne skupine (kar z naše strani ni potrjeno), zato so se na referendumu, in ob dovoljenju Mestnega aktiva Katastropolisa, odločili za preselitev. V mesto so prileteli leta 2111. ...