|
|
|
Dejavnosti društva
|
TONE RAČKI: O NEODVISNEM FILMU IN VIDEU Za neodvisni film srečamo tudi druge izraze: alternativni film, eksperimentalni film, avantgardni film, vsak pa prinaša svoj odtenek pomena in opredeli poseben položaj neodvisnega filma v določenem obdobju, v določenem okolju ali po določeni stilni pripadnosti. Ko govorimo o "neodvisnem filmu", se je treba predvsem vprašati od koga ali česa je neodvisen. V naših, slovenskih razmerah na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Bolj jasen je položaj in narava neodvisnega filma v okoljih razvitih kinematografij (ZDA, Anglija, Rusija, Indija...). Tam velja za neodvisnega tisti film, ki ni nastal v okviru velikih filmskih studiev. Za neodvisnost filma, kot ga bomo tu opredelili, pa je bolj pomembno, da ni odvisen od trženja. Če se avtorju ni treba ozirati na tržno bodočnost filma, je kreativno bolj svoboden, ker mu ni treba upoštevati ustaljenih estetskih norm, ki jih je razvil in jih zahteva tržni film. Zato so od tržne kinematografije neodvisni filmi svobodni pri izbiri teme in oblikovanju filma (tok pripovedi, montaža, izraznost zvoka, način snemanja...). Takšni filmi so običajno posneti z maloslikovnimi kamerami (super 8 mm film, 16 mm film, Hi 8 video, DV video), lahko pa tudi s profesionalno tehniko in v profesionalnih studiih, če nastajajo v okviru institucij, ki podpirajo neodvisni film (inštituti, univerze, fondacije...) in jih ne zanima tržna vrednost nastalega filma. V tem smislu je ves slovenski film "neodvisni film", saj se v naprej ve, da film s trženjem ne bo niti povrnil stroškov izdelave, kaj šele, da bi prinesel dobiček. Kljub temu se slovenski film obnaša tako, kot da je del tržne filmske ekonomije. Zato se pri nas izraz "neodvisni film" ni prijel. Ločimo predvsem "profesionalni" in "amaterski" film. Izraz "profesionalni film" pove, da se nekdo s filmom ukvarja poklicno, "amaterski" pa, da se s filmom ukvarja ljubiteljsko. Filmski amaterji so vsi, ki imajo filmske ali video kamere in snemajo za lastne potrebe (potovanja, družinske dogodke, lokalne prireditve...). Nekaterim pa je snemanje filmov konjiček in ustvarjajo tudi filme, ki jih želijo pokazati drugim. Ti snemalci svoje snemanje scenaristično zasnujejo in montažno obdelajo. Od ambicij posameznika je odvisno, ali bodo njegovi filmi že segli v področje neodvisnega filma, kot smo ga opredelili na začetku. Zgodovina slovenskega amaterskega filma pozna ves razpon od zgolj zasebnega snemanja do ambicioznega ustvarjanja izrazito osebnih in inovativnih filmov. Neodvisni film si lahko privošči svobodo izražanja, zato je te filme včasih težko opredeliti po zvrsteh. Na festivalih filme zaradi lažjega vrednotenja opredeljujejo po zvrsteh kot dokumentarne, igrane, animirane. Meje med zvrstmi pa so lahko zelo zabrisane, zato je po navadi dodana še kategorija eksperimentalni film. V naravi eksperimentalnega filma je, da ga je težko opredeliti, lahko je zgrajen iz dokumentarnih ali igranih ali animiranih posnetkov, ali pa iz vseh hkrati. Ker taki filmi pogosto odpirajo nove možnosti filmskega izraza, jim pravimo eksperimentalni. Poudariti pa je treba, da je vsak ustvarjalni film na nek način tudi "eksperimentalni film", saj odkriva nekaj novega, še ne preizkušenega, zato je težko določiti meje, kdaj je nek film že eksperimentalni in kdaj še ne. Eksperimentalen je lahko tudi film, ki je sicer dokumentarni, igrani ali animirani. Običajno razumemo kot eksperimentalne tiste filme, ki eksperimentirajo namerno. To pa lahko zanesljivo ve le avtor sam. Gledalec se zaveda eksperimentalnosti filma le v primerih, ko film zelo očitno odstopa od ustaljenih obrazcev. Zaradi značilnosti eksperimentalnega filma lahko pride do nesporazumov, ki pa jih moramo razumeti kot nekaj naravnega in za eksperimentalni film nekaj običajnega. Eksperimentalni film bi lahko opredelili tudi kot tisti film, ki se ne meni za ustaljene navade gledalca. Ne meni se za to ali ga bo gledalec razumel ali ne, niti za to, ali ga bo sprejel ali ne. Neodvisni film lahko tudi tržimo, če želi kdo tak film prikazovati kljub njegovi nekonvencionalnosti, ali ravno zaradi nje. S tem film ne izgubi svoje neodvisnosti. Neodvisni karakter mu da neodvisni položaj njegovih ustvarjalcev, ki se ne menijo za to, ali bo film ugajal širokemu krogu gledalcev ali ne. Bolj kot tržna neodvisnost je pomembna idejna in duhovna neodvisnost ustvarjalcev od prevladujočih trendov. V
nezavidljivem položaju so le tisti "neodvisni" filmarji, ki
svoje projekte snujejo tako, da bi bili čim bolj podobni tržnim filmom
ali televizijskim oddajam, čeprav vnaprej vedo, da jih ne bodo prodajali.
|
Festival neodvisnega filma Slovenije |