(Odlomek)
/.../
»Zveza s komando je začasno prekinjena,« je rekel glasek, »zanašati si se dolžan na moja strokovna navodila.«
»Kva,« sem bleknil.
»Vodila te bom v smislu najboljše možnosti zagotavljanja zmage v spopadu,« je čivknilo.
»Ime mi je Nadja,« je dodalo nekam negotovo. Ali pa se mi je le zdelo negotovo.
»Kva,« sem rekel še enkrat in zadnjič, pa planil v rov.
Dolg rov je bil, a k sreči prazen, pozabljen. Pod nogami je pocasto čmokalo. Spotoma sem pripravil ta in ona nuklearna orožja. Vse skupaj je panično, a tiho, utripalo, ko sem vnašal precej zaribana gesla, da se je aktiviralo. Kar je bilo na koncu rova, je bilo videti kot sovragova komanda. Sreča za soldata, razjebati takšno reč.
»Bo tole v redu,« sem bolj brez potrebe vprašal.
»Jasno, da bo, prav v redu bo. Razčefukni vse skupaj, kar bo, pač bo.«
/.../
v.2019.09.26