Kdo nas zastruplja

Dejstvenik, 16. januarja 2007

Naši uredniki, novinarji in sodelavci najraje delajo doma, kljub temu pa se v uredništvu vedno najde nekaj tipov, ki počno to ali ono. Ker je naša nekadilka Mimica na porodniškem dopustu, je kajenje tobaka seveda dovoljeno in bo dovoljeno tudi ostalo. Drži pa, da je dim hud, da kar oči pečejo. Naša energetsko varčna prezračevalna naprava je preslabotna.

Pri tem odvratnem pomladnem vremenu sredi januarja bi bilo najlaže pisarne dobro prezračiti, če bi bili kje na podeželju. Tako pa si oken ne drznemo odpirati. Mimo Mudosoftove stolpnice se po šestpasovnici po polžje premika neskončna reka vozil na fosilna goriva. Hud duh gre od njih, močan in zelo nezdrav, kolikor je v naši moči, mu branimo, da bi prodrl v naše pretežno prijetne prostore.

Skozi sive meglice izpušnih plinov se kljub vsemu še vidi, da v večini vozil sedi en sam človek. In da so vozila v glavnem lepa, nova in čista, skrbno oprana s šamponom in pitno vodo.

Če si za primer izberemo bolj drobno voznico v malo večjem avtu, denimo "terenskem", se izkaže, da je vozilo kakih štiridesetkrat težje od tovora, ki ga prevaža. Manj učinkovit je najbrž le vesoljski taksi (ki pa ga z vsem srcem podpiramo, to je druga zgodba). Dve toni železja, pločevine in plastike se cijazita po mestu in zasedata osem kvadratnih metrov prostora, vse za to, da sitna gospica v pelcmantlu sčasoma pride do kakšne štacune. Za to je potrebnega veliko goriva, narejenega iz nafte, nafta pa je poceni, čeprav vedno vsebuje tudi nekaj človeške krvi. Največkrat arabske.

Prav mogoče je ta gospica močno protikadilsko nastrojena. In bi z veseljem zahtevala, naj nehamo kaditi, češ da zastrupljamo ozračje. In umiramo na njen račun. Še prej bi parkirala na kolesarski stezi, da bi se morali Dejstvenikovi novinarji, prebijajoči se skozi mestni smrad proti službi, s kolesi zateči na pločnik, če bi tam le bilo še kaj prostora. Na veselje morebitnih preostalih pešcev.

Takole ob skodelici čaja je gospod Jacal pripravil ad hoc osnutek ustreznejše prometne ureditve:

Prva faza

Bistveno večja obdavčitev goriva ter osebnih in tovornih avtomobilov; dodatna obdavčitev novih vozil, velikih oziroma težkih vozil in vozil z veliko prostornino motorja. Kar bi ugodno vplivalo tudi na "gospodarsko rast" (malce bi jo upočasnilo).

Takojšnja uvedba takse za vstop v mestno središče in oslovskih pasov za avtomobile z enim samim potnikom, se pravi voznico ali voznikom.

Strožje kazni za nepravilno parkiranje. Tudi za župana.

Strožja merila pri vozniških izpitih. Že bežen pogled na ceste pokaže, da vsaj tretjina voznikov ne bi smela upravljati tako nevarnih naprav.

Voznika, ki bi hudo ogrožal soljudi - preseganje dovoljene hitrosti za več kot 20 km/h, nepravilno prehitevanje, telefoniranje, vožnja pod vplivom psihotropnih snovi ipd. - se kaznuje z zaporom in odvzemom izpita. Ponovno se lahko k izpitu prijavi čez pet let. Po drugem takšnem prekršku je odvzem trajen.

Preusmeritev sredstev za gradnjo avocest v posodobitev železnice in mestnega prometa.

Druga faza

Večja mesta v državi se poveže s hitrimi vlaki (vožnja iz Kopra v Ljubljano traja pol ure). Tovorni promet se preusmeri na tovorne vlake. Mestni in medmestni promet se posodobi (tramvaj, nadzemna in podzemna železnica). Cene so subvencionirane.

Vse ceste v državi se opremi s pločniki in kolesarskimi stezami.

Največja dovoljena teža osebnih avtomobilov je povezana s številom sedežev. Vozilo, s katerim se lahko pelje pet ljudi, prazno ne sme tehtati več kot 400 kilogramov. Omejena je največja prostornina motorja, hitrost je omejena elektronsko.

Največja dovoljena hitrost v naseljih in na krajevnih cestah je 40 km/h, na regionalnih cestah 60 km/h, na avtocestah 80 km/h. Tako postane avtomobil vozilo, primerno za krajše razdalje, kjer ni ustreznih povezav javnega prometa.

K prometnemu izpitu se lahko prijavijo polnoletni nekaznovani državljani. Če ga opravijo, smejo dve leti voziti le v spremstvu izkušenih voznikov. Če medtem ne napravijo nobenega prekrška, dobijo stalni izpit.

Davčna politika spodbuja rabo vozil, ki izkoriščajo obnovljive okolju prijazne vire energije.

Še bolj spodbuja rabo koles, skirojev, rolerjev, rolk, kotalk, hodulj, superg, gojzarjev, smuči, zmajev, jadrnic in podobnega. Tudi bosa noga nekaj zaleže.

copenhagen parking img 2 copenhagen parking img 3 copenhagen parking img 4 copenhagen parking img 5 copenhagen parking img 6 copenhagen parking img 7 copenhagen parking img 1

Parkirišča v centru Københavna

Dejstvenik